Umetnost Lenarjenja

Ob zaključku prve sezone podkasta Umetnost Lenarjenja se bomo skupaj sprehodili čez sedem znanstvenih raziskav na temo notranjega miru in zadovoljstva. Sporočila, ki jih posredujem v tej epizodi, sem oblikoval preko dvanajstih let intenzivne skrbi za lastno duševno zdravje, podprl pa s strokovnimi članki s področja psihologije, nevrologije in sociologije. Pa še dobra novica za tiste, ki vas te tematike bolj zanimajo: jeseni 2023 bo izšla moja druga knjiga z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri na evidence-based način podrobno opisujem načela, koncepte in tehnike, ki sem jih spoznal kot neprecenljive pri iskanju svojega skromnega mesta spokojnosti v našem krasnem, norem svetu.

V pogovoru omenjam še dve drugi epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja: #2 Mala šola čuječnosti - 1. del; in #7 Mala šola čuječnosti - 2. del

Knjiga Življenje v sivi coni: https://emka.si/products/zivljenje-v-sivi-coni?gclid=Cj0KCQjwtO-kBhDIARIsAL6LorcxmSHUEHG4Nr9xQpc12x_gQ55I3FNQnM4x7sBfIUj28PrDKti-OpIaAqyAEALw_wcB

Omenjene raziskave:

Vpliv čuječnosti na sivo možganovino (Singleton 2014): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24600370/

O snažilkah in rekreaciji (Crum 2007): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17425538/

O pametnih telefonih (Kushlev 2016): https://interruptions.net/literature/Kushlev-CHI16.pdf

Ljudje smo slabi v razbiranju motivov drugih (Epley 2004): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15382983/

O dekletih, ki so mislile, da imajo na obrazu brazgotino (Kleck 1980): https://www.researchgate.net/publication/232481827_Perceptions_of_the_impact_of_negatively_valued_characteristics_on_social_interaction   Raziskava o tem, kje se pri ljudeh pojavljajo najbolj kreativne ideje (Gable 2019): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30653407/   Raziskava o privzeti nevronski mreži in divergentnem mišljenju (Shofty 2022): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34974525/

Z gostom šestnajste epizode podkasta sem pred snemanjem opravil že nešteto lepih in globokih pogovorov. Zato, ker je pač izjemno zanimiv sogovornik; in seveda zato, ker je moj oče. Matjaž Zupančič je režiser, pisatelj, redni profesor gledališče režije na AGRFT, petkratni Grumov nagrajenec in eden najprepoznavnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih dramatikov. Osrednja nit pogovora sta umetnost in gledališče, z vsemi subtilnimi ločnicami in vzporednicami, ki jih lahko povlečemo z življenjem. Matjaž mi je zaupal podrobnosti glede izbora na Akademiji in razložil proces ustvarjanja predstav na velikih odrih. Opisal mi nekaj zelo zabavnih anekdot iz svoje stroke in predstavil par zelo dragocenih uvidov, med drugim o vprašanju sodobnosti in o prihodnosti gledališča.

Predstava Še vedno Alice, ki je na sporedu v SNG Drama: https://www.drama.si/dogodek/se-vedno-alice/

V pogovoru omenjava knjige Awe - The New Science of Everyday Wonder (Dacher Keltner), Pustila bi jih trohneti (Alenka Zupančič), V gozdu (Tana French). Omenjava dramska besedila Vladimir (Matjaž Zupančič) in View from the Bridge (Arthur Miller).

Valentino sem spoznal v tretjem letniku fakultete, ko sva v prostorih Društva študentov medicine Slovenije snovala načrt za delo Dramske skupine Medicinske fakultete. Življenje naju je odneslo vsakega na svojo stran - mene na Infekcijsko kliniko, Valentino pa v tisti glasen rumen kombi, ki z lučkami na strehi šiba po ulicah Ljubljane. Pogovor o nujni medicinski pomoči se mi zdi zelo relevanten za vsakega prebivalca naše države. Prav je, da razumemo, kako je organizirano delo na urgenci, kdo nas pričaka na drugi strani telefona, ko zavrtimo 112 in predvsem tudi to, da lahko vsak od nas reši življenje mimoidočega poškodovanca, če se le zavedamo, kako nenadomestljiva in ključna je prva pomoč. Valentina mi je na simpatičen, odkrit in zelo razumljiv način predstavila delo urgentne zdravnice v Sloveniji, obenem pa tudi delila svoj lasten uvid glede spopadanja s stresom, boleznijo in smrtjo.

Slovenija oživlja - informacije o temeljnih postopkih oživljanja na spletni strani Zveze študentov medicine Slovenije: https://www.zsms.si/slovenijaozivlja/podpora

Smernice Evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje (v slovenskem jeziku): https://www.szum.si/media/uploads/files/Smernice_2021.pdf

Projekt "Za življenje" - obnovitvene delavnice temeljnih postopkov oživljanja, v izvedbi študentov medicine: https://www.dsms.net/projekti/javnozdravstveni-projekti/za-%C5%BEivljenje-ljubljana

V podkastu omenjava knjige Umetnost preprostosti (Dominique Loreau), The Subtle Art of Not Giving a Fuck (Mark Manson), Into Thin Air (Jon Krakauer), Into the Wild (Jon Krakauer), Pot (Nejc Zaplotnik).

Podkast je bil posnet v prostoring co-working skupnosti Impact Hub: https://ljubljana.impacthub.net/

Pogovor, ki sem se ga zelo veselil. Imam namreč zelo dolgotrajno in kompleksno razmerje s spanjem in nespečnostjo, še nikoli pa nisem imel priložnosti, da bi se o tem pogovoril s tako vrhunsko strokovnjakinjo, kot je Vita Štukovnik. Vita je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) in specialistka klinične psihologije. Predhodno je delovala na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je kot prva v Sloveniji uvedla zdravljenje nespečnosti s kognitivno-vedenjskim pristopom, trenutno pa kot docentka poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V pogovoru sva odgovorila na nekaj zelo aktualnih in relevantnih vprašanj na področju spanja: kaj pravzaprav zajema termin 'motnje spanje', na kak način si lahko pomagamo pri vsilijivih nočnih mislih in kako dolgo lahko človek sploh živi povsem brez spanja. Pogovarjala pa sva se tudi o meditaciji, o smiselnosti uspavanja s štetjem ovac in o pravilni izvedni dnevnih počitkov ("power nap"). Brez skrbi - cilj pogovora ni bil, da vam eno uro predavava o tem, kako zelo je spanje pomembno za življenje. Tovrstni poudarki namreč nemalokrat celo stopnjujejo težave z nespečnostjo, ker se človek prične dodatno sekirat, kakšno škodo si dela z bedenjem. Dobra novica je, da smo ljudje tudi neprespani v večini primerov zelo funkcionalni. Za podrobnosti pa vas vabim, da nama prisluhnete.

Dr. Vito Štukovnik lahko kontaktirate preko maila (info@vitastukovnik.si) ali preko Instagram profila @drstukovnik_spanje

V pogovoru omenjava knjige Zakaj Spimo (Matthew Walker), Life Time: The New Science of the Body Clock, and How It Can Revolutionize Your Sleep and Health (Russel Foster), Man's Search for Meaning (Viktor Frankl).

V pogovoru omenjam svojo podkast epizodo Mala šola čuječnosti, ki je dostopna na: https://anchor.fm/david-zupani/episodes/2-Mala-ola-ujenosti---1--del-e1ljc73

Mark Racman marsikateri praznični večer, ko ostali uživamo v mirni večerji z družino, preživi na privatnem letalu na poti po Evropi. Ne zato, ker bi bil milijonar - pač pa je srčnožilni kirurg, ki v sklopu Eurotransplant programa eksplantira in spremlja srca do prebivalcev Slovenije, ki jim je ta ključni organ odpovedal. Kako poteka transplantacija srca? Kdo vodi usklajevanje donorjev in prejemnikov, kako dolge in zahtevne so operacije in kako poteka priprava na tako intenziven življenjski slog? Z Markom sva govorila o lepotah in izzivih srčne kirurgije, o zavodu Slovenija Transplant, o kompleksnih čustvih in stresih, ki spremljajo tako pomembne operacije, kjer gre dobesedno pri vsakem rezu za življenje in smrt. Zaupal mi je tudi svojo pot do transplantacijskega tima, svoje tehnike upravljanja s časom in svoja načela, s pomočjo katerih kljub 100-urnim delovnim tednom in majhnemu otroku ohranja moč, vitalnost in energijo za dnevna reševanja življenja.

Za več informacij o donatorstvu prosim obiščite spletno stran neprofitnega javnega zavoda Slovenija Transplant: https://www.slovenija-transplant.si/  

V pogovoru omenjava knjigi Človeško telo (Bill Bryson) in Pokrpajmo žive (Maylis de Kerangal).  

Članek, ki je raziskoval altruizem pri majhnih otrocih in pri šimpanzih: https://journals.plos.org/plosbiology/article?id=10.1371/journal.pbio.0050184

Tehnična obdelava posnetka: Adrian Drago Poprijan

Ko na drugo stran mikrofona sede državni prvak v pomnenju in samozavestno naznani, da ima v resnici relativno slab spomin - takrat si obetaš zanimiv pogovor. Nik, ki je po izobrazbi igralec, lahko na pamet zrecitira 3,141 decimalk števila pi, ker pa mu ta vaja ni bila dovolj, se je pred kratkim na pamet naučil še poštne številke vseh občin v Sloveniji. Zakaj tako rad potiska meje svojih miselnih sposobnosti? Še boljše vprašanje - kako mu to uspe? Kot sam pravi, ne gre za nikakršne nadnaravne sposobnosti, ampak 'preprosto' za vajo. Ni se rodil s fotografskim spominom, le z obilico motivacije, da raziskuje najrazličnejše oblike mentalnega fitnesa. Z Nikom sva se pogovorjala o njegovi famozni vizualizacijski tehniki "palače spomina", od tam pa prešla na širši pogovor o možganih, o vprašanju talenta in prakse, pa tudi o osebnostni rasti, spopadanju s tremo in o tem, kako je lahko strah do določene mere naš prijatelj in naš motivator. 

Vse informacije o Nikovi monokomediji Zdrava Pamet, vključno z datumi predstav in prodajo vstopnic, najdete na https://www.nikskrlec.com/zdrava-pamet 

V podkastu omenjava knjige: Outliers: The Story of Success (Malcolm Gladwell), Moonwalking with Einstein: The Art and Science of Remembering Everything (Joshua Foer), Incognito (David Eagleman - slovenski prevod se glasi Prikrito), Mož, ki je imel ženo za klobuk (Oliver Sacks)

Novo leto začenjamo s posebno epizodo, v kateri se mi je pridružila Ester Zupančič. Z Ester se poznava od leta 2011, približno tri tedne po prvem srečanju je postala moja punca, letos pa bova imela že četrto obletnico poroke. Je moja najljubša sogovornica, moja glavna navijačica in moj podporni steber v vseh neskončnih projektih in izzivih življenja. Po izobrazbi je sicer zobozdravnica, ki dela v pediatrični zobozdravstveni ambulanti (in si tudi lasti pomembno zaslugo za to, da sem si začel dosledno in vsakodnevno nitkati zobe). V današnji epizodi sva se skupaj posvetila vprašanjem, ki sem jih prejel s strani poslušalcev podkasta in se na ta način dotaknila zelo raznolikih in zanimivih tematik, od študija na Medicinski fakulteti pa do izzivov starševstva, sprostitvenih tehnik in pravilne uporabe zobne paste.

V jubilejni deseti epizodi gostim dolgoletnega prijatelja, ki se že od najstniških let intenzivno ukvarja z odnosi. Klemen nosi famozni naziv “lifecoach”, ki ga marsikdo prebere s prezirom. V to skupino sem spadal tudi jaz, preden sem izkusil zares dober coaching. Zato je tudi prvo vprašanje v najinem pogovoru: kaj pomeni coaching? Kako nam lahko pomaga in kako ločiti med tistimi, ki (drago) prodajajo prazne besede ter tistimi, ki naredijo razliko? Nadaljujeva s poglobljenim pogovorom o odnosih, odgovornosti, vzponih in padcih, romantičnih zvezah in tudi o seksu, za katerega se paradoksalno pogosto izkaže, da lahko ljudi vsaj toliko stresira, kot jih navdušuje. Širok pogovor o zelo pomembnih temah, v katerem se vam bo morda odprlo več dobrih vprašanj. Lahko samo upam, da bo eno izmed njih - "Kaj lahko danes naredim za lastno rast in razvoj?" 

Klemna najdeš na: https://www.klementhomas.com/ 

V pogovoru omenjava knjigi The Big Leap (Gay Hendriks) in Conscious Loving (Katie & Gay Hendricks). Omenjava tudi coaching seminar Landmark Forum, Klemen omeni tudi Mindvalley Academy.

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija. 

Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

September je mesec ozaveščanja o otroškem raku, kar označujemo z zlato pentljo. Četudi smo pogovor snemali na deževno septembrsko popldne, pa je njegovo sporočilo brezčasno. Prisluhnite zgodbi Mojce, ki je s svojim majhnim junakom premagala zahrbtno rakavo bolezen. Kakšni so prvi znaki in kako poteka zdravljenje? Kaj se dogaja v tretjem nadstropju Pediatrične klinike, kako se kot starš soočiti z najhujšimi novicami in ohraniti funkcijo podpornega stebra svojemu otroku tudi v času najhujših stresov? Poleg ganljive zgodbe o vztrajnosti in pogumu smo se z dr. Majo Česen Mazić pogovarjali o dejavnikih tveganja za nastanek otroškega raka, o pomenu genetike, vlogi pediatrov na primarni ravni... o najlepših trenutkih, najtežjih novicah in o vsem spektru sivine vmes. Vabim vas, da prisluhnete in spoznate tudi neprofitno organizacijo Junaki 3. nadstropja, ki jo vodijo starši malih borcev in s svojimi aktivnostmi in donacijami oblikujejo lepši svet za otroke z rakom.

Spletna stran društva: https://junaki3nadstropja.si/

Pošljite SMS JUNAKI5 na 1919 in prispevajte 5 eur za otroke z rakom. Hvala iz srca.

Upam, da mi oprostite 'clickbait' naslov. Ne gre za reklamno sporočilo ali sponzorirano objavo. Ne bom vam prodajal čudežnih mazil ali tablet za pomlajevanje. Rad bi vam na kratko predstavil, kaj o dolgem življenju pravi znanost. S pregledom strokovnih člankov bom izpostavil tri navade, ki imajo znanstveno dokazan in statistično pomemben pozitiven vpliv na daljše in kvalitetnejše življenje. Ali lahko zgolj naš odnos do vsakodnevnih izzivov izboljša naše zdravje? Katero preprosto, dvajsetminutno opravilo, dokazano niža vrednost krvnega pritiska? Poleg praktičnega pogleda na omenjeno tematiko pa bomo na kratko spregovorili tudi o nevarnih pasteh statistike in o tem, zakaj je raziskovanje zunanjih vplivov na tako močno spremenljivko, kot je celokupna smrtnost (angl. all cause mortality), zelo zahtevno. 

Za posebej študiozne poslušalce pa spodaj pustim še povezave do raziskav, omenjenih v epizodi. 

Maruta et al, 2002: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12173709/ 

Giltay et al, 2004: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15520360/ 

Jayedi et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34417979/ 

Hanson, Jones, 2015: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25601182/ 

Kim et al, 2019: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31055709/ 

O'Keefe et al, 2013: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23871889/ 

Sewter et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34371891/

Kaj je to čuječnost (angl. mindfulness) in zakaj je postala tako priljubljena v našem zahodnem svetu? Ali lahko tudi jaz meditiram? O procesu čuječnosti, o znanstveno dokazanih prednostih in o violinah na podzemnih železnicah. Posnetek primeren tako za tiste, ki se v čuječnost še nikoli niste poglabljali, kot tudi za tiste, ki jo poznate in bi radi osvežili in nadgradili znanje.

Kako se lahko pripravimo na nek posebno stresni dogodek? Naj bo to izpit na fakulteti ali pa dežurstvo v intenzivni enoti, kjer lahko zaradi napačne odločitve človek tudi umre. Je lahko stres tudi nekaj pozitivnega, ali pa bo vedno vodil v izgorelost? In kako ločimo med pozitivnim in negativnim stresom? Ali je sploh možno, da smo v službi, ki od nas zahteva nezmotljivost in nas stalno potiska na rob zmogljivosti, dejansko srečni? Pogovor z zdravnikom specialistom Žigo Martinčičem, ki dela v intenzivni enoti Infekcijske klinike.

Kratka predstavitev podcasta in ambicij avtorja. Vabljeni, da začnete tukaj! Seveda pa lahko brez slabe vesti preskočite tudi na dejanske vsebine. :)