Darovi materinstva

Vesna Juvan je raziskovalka menstrualnega cikla in v tej epizodi se dotaknega dveh prehodov v življenju ženske: kako mama pripravlja svojo hčerko na menstruacijo in kako se mama sama lahko pripravi na menopavzo. Vesna pove, da se predmenopavza lahko začne več let preden dejansko nastopi menopavza in da je to obdobje izjemna priložnost, da se zavestno pripravimo na prihajajoče spremembe. Vesna predstavi fizične in psihične spremembe, s katerimi se začnejo srečevati ženske v svojih 40ih letih. Vesna deluje preko Akademije za harmonijo življenja, v sklopu katere organizira Delavnice za maternice z odgovornimi lastnicami. 

Ana Vidmar je pedagoginja in biologinja, njeno poslanstvo povezovanje ljudi z naravo, pri čemer ji pomagajo tudi konji. Pogovarjava se o tem, kako jo preplet življenjskih izkušenj podpira pri delu z najstniki, z učenci v šoli, pa tudi pri vzgajanju njenega sina. Ana podeli praktične izkušnje in primere, kako vzpostavljati odnos z najstniki in z njimi ohranjati stik. Dotakneva se tudi njenih terapevtskih izkušenj s konji. Zanimivo mi je bilo slišati, kako nam lahko konji pomagajo utelesiti in ozavestiti naše voditeljstvo. Ana vodi Zavod Razkošje narave, v sklopu katerega organizira tudi dogodke za ženske voditeljice.

FB Ana Vidmar

Tokrat sem gostja v podkastu kar sama, moja gostiteljica pa je Petra Založnik (pogovoru s Petro lahko prisluhneš v epizodi št. 47). Odgovarjam na vprašanja: “Zakaj sem Lara?” in kako so me pretekle izkušnje oblikovale, da sedaj počnem to kar počnem. Delim, kaj sem se naučila s snemanjem podkastov in kaj so mi dali ženski krogi. 

Simona Muršec je predsednica Društva Parada ponosa in povabila sem jo, da z nami podeli svoje izkušnje, ki jih ima pri delu z mladimi LGBTIQ+ osebami. Ta tema se mi zdi osebno pomembna, ker nas večina nima osebne izkušnje z osebami, ki so LGBT (ali pa se ne zavedamo, do jo imamo), in ker je sama tema zelo polemizirana, tako da si težko ustvarimo idejo, kaj se dogaja mladim, ki se identificirajo znoraj polja LGBTIQ+ identitet in kaj je za njih varen prostor. Simona razjasni, kaj je razlika med biološkim in družbenim spolom ter na kratko opiše, kaj pomeni vsaka črka v kratici LGBTIQ+ ter kakšna je realnost mladih, ki se v svoji spolni usmerjenosti ali spolni identiteti čutijo drugačne od običajne binarne populacije. Izpostavi, da je za LGBTIQ+ mlade lahko velika stiska, da svojo drugačnost predstavijo staršem, kjer se žal pogosto zgodi, da starši zavrnejo svojega otroka ter mu odrečejo ekonomsko in čustveno podporo, s čimer oseba izgubi svoje primarno zatočiše. 

Špelo Slovša sem povabila v podcast, da podeli svojo osebno izkušnjo ter strokovno znanje, ki ga ima o splavih. Statistika je, da se vsaka četrta nosečnost konča s splavom, Špela pa opiše kaj so diagnoze za spontani splav in kako spontani splav poteka. Izpostavi, da je v Sloveniji prevladujoč medicinski pristop do splava z uporabo tablet ali abrazije in opiše, kakšne so še druge možnosti. Dotakneva se tudi, kaj potrebujeta mama in oče tekom procesa in kako si lahko pomagata v žalovanju, ki sledi. Špela je doula, ki deluje pod okriljem Inštituta Umbilica. 

Maja Turinek skupaj z možem vodi kmetijo Zlate misli, ki temelji na prodaji zabojčkov in direktni prodaji končnim kupcem. Opisuje, kako podnebne spremembe že od leta 2016 krojijo njihovo pridelavo in s tem povezane finančne izzive. Če nas je večina letos doživela katastrofalne poplave, je realnost kmeta, da vsako leto doživi ali sušo ali pozebo ali točo… ki šibijo finančno stabilnost in vzdržnost malega kmeta. Dotakneva se tudi življenja z najstniki in Maja pravi, da je najstništvo lahko čisto kul s tremi najstniki, ki so si med seboj zelo različni. 

Andrejo Cepuš držanje prostora za ženske spremlja že vrsto let. Pred več kot desetimi leti je pričela z vodenjem ženskih krogov, ko še sama ni točno vedela, kaj to je. Pot jo je organsko vodila v nova raziskovanja in nove projekte. Andreja pravi, da je vedno sledila impulzom in vizijam, ki jih je prinašalo življenje. Pogovarjava se o tem, kaj pomeni voditi iz ženskega principa in kako to prepletati z moškim principom. Opiše svoj projekt Glas Celjank, morda si pred leti zasledila njen projekt Glas Slovenk, danes pa je tik pred izzidom knjige Vrt ljubezni. 

WEB 

Petra Založnik je mama dvema najstnikoma. Pogovarjava se o tem, kako mame vstopamo v vlogo voditeljice, ko čutimo kako želimo vodit sebe in naše otroke ter družine, pri tem pa se soočamo s pritiski okolice, ko sledimo svojim vrednotam in poslušamo sebe. 

Z nami podeli svojo izkušnjo ločitve, vse izzive, ki jih je to prineslo pa tudi priložnosti in mir. Reče, da ločitev preboliš in hkrati jo vseskozi malo prebolevaš. Omeni past mame samohranilke, ko misliš da zmoreš vse sama, pa to ni potrebno. Petra dela kot facilitatorka, tako da razglabljava tudi o tem, kaj facilitacija prinaša skupinam, da razširiva zavedanje o tej vlogi in besedi, ki jo jaz pogosto omenim na tečaju o vodenju ženskih krogov. 

Anja Zagoričnik Jarm se je z raziskovanjem manjpleničarstva srečala tekom študija zdravstvene nege in iz te teme napisala magistrsko nalogo. Pozitivne plati manjpleničarstva je razdelala z zdravstvenega, vzgojnega in ekološkega pristopa. Zanimajo jo različni vzgojni pristopi, zato se je poglobila v Montessori in Pikler pedagogiko. Več informacij o njenih tečajih ter igralnih uricah najdeš na anjastazija.si 

FB @anjastazija

Martina Štirn je psihologinja, umetnica in doula. Z nami podeli svojo zgodbo, kako je prvega otroka rodila pri 42 letih, kako se je na to pripravljala in kakšna so bila njena prva leta materinstva. Spregovoriva o ločitvi in tem, kako je pomembno, da mama živi sebe, je v svoji moči in miru. Pogovarjava se o njenem projektu varnih prostorov za dojenje v mestu mmm ObJem. Trenutno sodeluje v projektu Svet za mamice, ki zbira finančna sredstva za obporodno podporo mamam, ki jo potrebujejo.

Opomba: tale epizoda je bila posneta že januarja 2023 :)

Špela Kaplja je pripovedovalka zgodb in zaščitnica narave. S skupino žensk ustvarja aktivnosti v društvu Terra Anima ter v centru Terra Anima. Za lažjo predstavo: center Terra Anima je čudovit lesen hlev in prostor za dogodke, je umetniški in izobraževalni center. Organizirajo plesne delavnice, pripovedovalske večere in dogodke za otroke. Špelo kličejo reke in povezovanje z naravo, zato so ji blizu načela globoke ekologije, ki prepleta duhovno doživljanje človeka in narave. Špela je avtorica več knjig, njena zadnja nosi naslov Kako se ljubi reka.

FB 

Kristina Dežman je preko permakulture spoznala ljudi in načine, ki so ji dali vedeti, da lahko živi kot čuti: v stiku z naravo in sama s sabo. Vrtu so se pridružile kokoši in z možem sta čutila, da želita pridelovati kvalitetno hrano tudi za druge ljudi. Regenerativno kmetijstvo jima je ponudilo smernice in znanje, da danes skupaj s svojima otrokoma ustvarjata na svoji kmetiji in izdelke prodata ljudem v najbližji okolici.

IG 

Adriana začne svojo zgodbo, ko je bila še deklica. Njeno zanimanje za družino je botrovalo temu, da je ob zaključku osnove šole od mame dobila knjigo v dar o nosečnosti in skrbi za dojenčka. Pot jo je zanesla na študij fotografije in sočasno se je razvila strast do porodov. Poznate jo kot družinsko in porodno fotografinjo za profilom Mesec maj.

IG @mesecmaj

Barbara deli svojo izkušnjo življenja z dvema otrokoma, ki sta alergika. Podelila bo svoje izzive s prehrano v prvih dneh in mesecih, ko je izvedela, da sta njena otroka alergična pa tudi uporabne nasvete za premagovanje vsakodnevnih izzivov v kuhinji. Recepte brez alergenov najdeš na njenem IG profilu @malialergiki. Alergije zaznamujejo tudi druga področja življenja npr. izbiro kozmetike in ustreznih oblačil. Barbara je tako začela izdelovati bambusove nogavičke za otroke, ki so anti-alergene in ustrezajo nežni in občutljivi koži. Najdeš jih na spletni strani malialergiki.com.

Ana Bešter Bertoncelj je ustanoviteljica Ljubeče mame, kjer deli svoje izkušnje starševstva ter nudi staršem podporno skupnost v sodelovanju z različnimi strokovnjaki. V pogovoru deli svojo zgodbo materinstva, kako je materinstvo spremenilo njeno poklicno in partnersko pot in kako se sooča s svojimi izzivi. Pogovarjava pa se tudi o tem, kaj jo trenutno kliče k raziskovanju.

Ano najdeš tu:

Petra je moja sogovornica že drugič (za njeno zgodbo materinstvo poslušaj 6. epizodo), ker sem želela, da s poslušalkami podeli svojo pot osebne rasti skozi materinstvo, ki jo je vodila čez različna učenja: od pedagogika montessori, Ljubeče mame, poporodne dule in danes raziskovalke materinstva v programu Motherhood Studies. V slovenski prostor vnaša zavedanje o mitu popolne mame ter notranjih stiskah, ki jih doživlja sodobna ženska skozi materinstvo in materinjenje.

Mateja Fi je pevka, pedagoginja in raziskovalka glasu. Z nosečnostjo je svoje znanje glasu uporabila za globinsko občutenje sebe in svojih zaznav, za poglabljanje stika z otrokom in sproščanje telesa, kar ji je pomagalo tudi pri porodu, ki je bil zanjo in za njeno deklico sanjski. Po porodu je bil njen prvi največji izziv dojenje, danes pa ji njena hčerka nastavlja čustvena ogledala, skozi katera Mateja spoznava marsikaj o sebi. Po osebni izkušnji in predhodnem delu v polju glasu, je v lanskem letu vzpostavila projekt GlasNit, kjer mladim mamicam pomaga, da si s svojim glasom, dihom in bolj celovitim občutenjem telesa pomagajo do čim lepše doživete nosečnosti, se povežejo z otrokom in pripravijo na porod, kakršnega si v srcu želijo.  .

Dašina zgodba materinstva prepleta tri različne zgodbe. Z rojstvom prvega sina je pri 24 letih začutila težo odgovornosti, ki jo prinaša skrb za še eno bitje. Precej let kasneje sta z novim partnerjem začutila, da sta pripravljena na otročka. Njun odnos je preživel težko izkušnjo izgube otroka, ker sta se odločila za splav otroka po prejetju izvidov amniocinteze. In kot Daša pravi, ji je ta otrok dal moč in smer, da je pričela raziskovati svojo žensko energijo. Na tej poti je znova postala mama hčerki ter pričela je voditi kroge za dekleta.

Današnji pogovor poteka z Darjo Koščak, še eno članico društva Preplet. Društvo Preplet koordinira projekt Mother Nature v Sloveniji, poleg tega pa že od samega začetka delovanja društva organiziramo različne aktivnost za otroke v Grosuplju. Z Darjo se bova pogovarjali o tem, kako smo pred nekaj leti pričele izvajati gozdne aktivnosti za otroke in kakšne so naše izkušnje, ki jih lahko tudi ti uporabiš na sprehodu v gozdu s svojim otrokom.

Danaja Simonič bo podelila, kako je postala mamica prvič ter mamica drugič. Povedala bo zgodbo o svojih izzivih povezanih s stanovanjem, pa službo, pa poporodno otožnostjo. In vendar, je hvaležna, ker je na tej poti našla tudi sebe. Dajani in njenim razmišljanjem lahko slediš na blogu ter FB profilu Mami in ati na solati.

Vesna Podlogar bo podelila zgodbo, kako jo je iskanje sebe življenje odpeljalo na Šri Lanko, kjer je našla življenjskega sopotnika ter nepričakovano postala mama. Pravi, da ni lahko, ampak je vredno, ker se uči premagovati svoje strahove, dvome in občutek nepovezanosti.

Katarina Dežman je mamica trem deklicam. Sama pravi, da jo vsaka posebej uči, kako biti ženska in njen cilj je, da jim je dober zgled. Katarina podeli svojo zgodbo vseh treh porodov, kajti vsak je bil izkušnja z mnogimi izzivi, s katerimi se je Katarina soočila. Na tej poti pa je doživela tudi osebno preobrazbo, zaradi katere je stopila na svojo podjetniško pot.

Maja Trupi je mamica treh otrok in enega angelčka. V materinstvo se je podala popolnoma nepripravljena in izkusila poporodno depresijo. Po izkušnji spontanega splava je začela delati na sebi in spuščati previsoka pričakovanja in iluzije o popolnih materah. Izkusila je rizično nosečnost, planirani carski rez ter s pomočjo knjig in pogovorov z mamami uspela priti tudi do čudovitega poroda in izpolnjujoče vloge matere. Ker verjame, da smo mame lahko najboljša podpora ena drugi, je ustanovila fb skupino Mamice na porodniški.

FB skupina Mamice na porodniški:

Nina Jenštrle deli svojo zgodbo materinstva, ki se je prepletla z osebno rastjo ter raziskovanjem duhovnosti in jo usmerila na pot dule. Danes med drugim vodi skupinske priprave na porod in je učiteljica Shakti plesa.

Polona Schmitzberger je mama 11-letni Avi in 2-letnemu Izaku Maju. Preden je zanosila v drugo, se je odpravila na pot raziskovanja sebe in sveta okrog sebe. Se iz športnega sveta poglobila v svet celostnega zdravja, odkrivala pomen resnične ženskosti ter se naučila duhovni svet povezati s fizičnim, povezati dušo s telesom, z namenom pristnega in polnega življenja.

Danes deluje kot mentorica, zdravilka in predavateljica, ki ženske vodi nazaj k svoji izvorni Naravi.

Najdete jo na Facebooku in Instagramu:

Katja se je že v najstniških letih pričela spraševati, če je hormonska kontracepcija zanjo najbolj primerna. V raziskovanju kaj še obstaja, je naletela na naravne metode kontracepcije pri katerih spremljaš telesne znake plodnosti. Z uporabo teh metod je okrepila stik s svojim menstrualnim ciklom in sabo. Danes je svetovalka za naravne metode kontracepcije, najdeš jo na:

Ana je mama 6 otrokom, prevajalka in ustvarjalka praktičnih vsebin za mame, kjer deli svoje izkušnje vodenja gospodinjstva in vzgajanja otrok. V pogovoru z njo (predvsem v delu, ki ga nisva snemali), me je sezula s svojim humorjem in lahkotnostjo.

Asja je poporodna dula, ki je to postala zaradi svoje lastne izkušnje. V tem podcasti deli svoja doživljala tekom nosečnosti in v prvih mesecih porodniške, da se je odločila za pot spremljanja mamic po porodu.

Tinina druga deklica je bila zelo nespeča, ona pa zelo utrujena in je v splošnem pomanjkanju energija odkrila, da jo navlaka v stanovanju še dodatno izčrpava. Ko je počasi pospravljala svoje stvari je ugotovila, da ji to prinaša notranji mir in sproščenost. Po dolgem času notranjega premlevanja se je odločila, da bo prisluhnila svojemu poslanstvu in danes podpira mamice, da so njihovi domovi urejeni. Na instagramu jo najdete na profilu Urejen dom veselja.

Tina je mamica dvema hčerkama in ženska, ki ji je tesnoba pokazala, da je edina pot tista, ki ti jo narekujeta srce in duša. Predana je temu, da čuti sebe in se odziva na svoj notranji glas. Ženskam želi biti podpora do njihove pristne narave. Ustvarja spletne skupnosti za ženske, v katerih deli vsakodnevni navdih ter vodi ženske kroge.

Tina je uspešna podjetnica, inštruktorica naravoslovnih predmetov ter učiteljica plesa. Ukvarja se tudi s svetovanjem ženskam, ki želijo stopiti na svojo poslovno pot in jim v projektu "Jaz, mikro Podjetnica" pomaga od ideje do izvedbe ter tudi v nadaljnem poslovanju.

Kljub temu, da je Tina uspešna v tem kar počne, jo to da ni mama s strani družbe bremeni in ji vzbuja občutke manjvrednosti. Vabljena, k poslušanju pogovora o soočanju z družbenimi pritiski na vprašanje "Kdaj boš pa ti imela otroke?".

Urša je od nesreče pri 28 letih oseba na invalidskem vozičku. Po nekaj letih je sprejela svoje novo fizično stanje in zopet pričela plesati DanceAbility ter se izobrazila za trenerko te metode na Dunaju. Postala je mama in se uspešno prilagaja ter išče načine, da vzgaja svojega otroka. Urša je del mednarodnega projekta Dance Out of Line v okviru katerega izvaja gibalno-ustvarjalne delavnice na šolah in razbija stereotipe o invalidnih osebah.