Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Zdravo. Čeprav je veseli november že skoraj mimo, še vedno čutimo odpuščanja v našem malem podkastu (najbolj pogrešamo scenarista). Peli je ponosen, ker na črni petek ni kupil nobene kitare, sprašujemo pa se, če bo regres in kam bomo šli na novoletno večerjo.

V 2. delu 18. poglavja 5. knjige ugotovimo, da je tudi Vodnik ušel iz laboratorija, čeprav ga je tehnično iz tam spravil Ford. Le ta razmišlja kaj storiti, ker je nevarnost velika. Še vedno ne zaznava sarkazma, kot tudi tipi, ki so vseprisotni in se (kot novi Vodnik) dobro prodajajo.

Zaključimo z modrim nasvetom: ne (za)spite med vožnjo.

Zdravo. Ker ples ni več v modi, tokrat stavimo na revolucijo. V šamponu. Oziroma, v šamponih. Vsaj na kakšno novo revolucionarno formulo čakamo, ki bo krasila novodobne šampone, ki bodo primerni za podnebne spremembe. V predigri se posvetimo divje netočni zgodovini interneta, tehnologiji WAP, SMS-om in Geocities.

Obelodanimo, da odpuščamo tudi v našem malem podkastu, ker je to pač popularno početje v našem (podkasterskem) sektorju. Poslovimo se od scenarista, redaktorja, montažerja, oblikovalke, režiserke, tajnice režije, organizatorke, odgovorne urednice, strokovnjaka za družabna omrežja in tonskega tehnika. Slava jim.

V poglavju se posvetimo povratku Forda, oz. snidenju Arturja in Forda in se spomnimo na Carja, ki zna oživljati skoraj tako dobro, kot Aljo, ki Carja ni gledal, ve pa, kako se to dela po zadnjih standardih.

Zdravo. Ker smo ravno v teh časih, se spočetka sprašujemo, kako se mošt spremeni v vino, kaj stoji za to čarovnijo in da je pri nekaterih drugih pijačah treba dosti plesat’ okol’ soda, da v še ne-alkoholno pijačo stopi tisto božje, kar od pijače človek pač pričakuje. Alkohol, torej.

Ugotovimo, da rastemo in da se učimo, najdemo komad tedna in še enega in se po kratkem odvodu do Odiseje 2001 posvetimo poglavju, kjer Vodnik (ptič) razloži Random, kaj je to vzvratno inženirstvo. Tudi o filtrih, generalštabu in Fordu Prefectu je govora.

Vmes se spomnimo tudi na dilemo, kaj je vprašanje in kaj je odgovor in ugotovimo da so trenutno vsi božkji operaterji zasedeni.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. V 180. epizodi našega malega podkasta se v predigri opravičimo za vse nevščečnosti ob naših občasnih netočnostih. Ugotovimo, da ostajamo divje netočni, če se le da. Človeko potrebuje le železno voljo, gorečo vero ali včasih oboje.

Na primeru luninih men ugotovimo, kar je avtor ugotovil že pred časom (to, da smo problem ljudje in da je bilo vse zavoženo že na drevju) in sklenemo, da smo ljudje zažagani, lunine mene gor ali dol. Ob polčasu se končno potopimo v 17. poglavje 5. knjige, še prej pa obdelamo petunije, difenbahije ali pelargonije.

Potem pa le skočimo v poglavje, v katerem se Random spozna z Vodnikom 2.0 oz. se bolj ptica vodnik spoznava z njo, Vodnik pa pokaže kako nedoganljive laserske predstave je sposoben izvesti iz čisto navadnega dežja. Tudi o temni snovi govorimo, čeprav ne vemo, kje je.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. Tokrat se posvetimo zgodbam z ljubljanskega maratona in kako je težko ne objaviti nič na družabnih omrežjih, če ste bili tam. Prek vedeževalcev in vedeževalk (shoutout Maruča) pridemo do radijske oddaje ŽVPL in tiste dolge poti na Unije, kjer se je zgodilo, kar se je zgodilo.

V oddaji obdelamo dež, beg Random in veverice, ki se pojavijo v kadru zaradi neznanih razlogov. Smo pa veseli, ker je poglavje lepo napisano in nas zelo zabava. Vprašanje je, če smo to v epizodi povedali. Aha, pa tudi komad tedna imamo po doglem času.

Ker vam najbrž ne bo všeč, ga bomo objavili le v zapiskih, da se vam ne zapeče v možgane. Če tega nočete, ne berite zapiskov spodaj. Bili ste ste opozorjeni.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. V predigri ugotovimo, da zmeraj snemajo in da velja biti previden. Mi nismo in zakorakamo v dolino smrti, kjer srečamo zombije in se sprašujemo, če smo vsi udeleženci v prometnih kolonah kot zombiji. Seveda ne pozabimo na 5G in ugotovimo, da se nekateri obnašajo, kot da bodo preživeli smrt samo.

V epizodi se dotaknemo drugega dela 15. poglavja 5. knjige, kjer ugotovimo, da čas teče drugače, če se premikaš hitreje in da ni lahko biti oče (ali mama). Starš. In da je Artur preživel deset najdaljših sekund v svojem življenju. Tudi, da živimo v čudnih časih, ampak sklenemo, da so najbrž časi čudni že od začetka časov.

Naključna pubertetnica sprašuje svojega novo našlega očeta ”Kaj je to?”, medtem ko se on ukvarja z začetnimi nevšečnostmi, ki jih prinaša starševstvo, zmedenostjo in nesigurnostjo in še čim. Čudimo se le, da Arturja to tako preseneti, kajti njegovo življenje je bilo vse prej kot mirno. Končamo z mislijo, da dajmo svojim otrokom priložnost, velja?

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. Tokrat se, preden se posvetimu starševstvu in kako nas je doletelo (kot starševstvo z jasnega, čisto nepričakovano), poglobimo v čase, ko smo bili še mladi, pa ne samo v srcu. Tudi kako pokončati, zombija, vampirja in druge pošasti (ne) boste zvedeli v predigri.

Še vedno čakamo vaše kartice, vmes pa se pogovarjamo šoli za starše in najpomembnejšemu nauku, ki smo se ga naučili tam, in to je, da se ne smemo starši prilagoditi otroku, ampak se mora otrok prilagoditi nam. In da je Trillian našla prikladen izgovor: ”Samo po kruh skočim.”

V epizodi pa o nihajočih razpoloženjih, urah, lamuellski tehnologiji in Wilhelmovem kriku, ki je že nekaj tednov tudi del našega malega podkasta.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. V predigri ugotovimo, da zmeraj snemajo in da velja biti previden. Mi nismo in zakorakamo v dolino smrti, kjer srečamo zombije in se sprašujemo, če smo vsi udeleženci v prometnih kolonah kot zombiji. Seveda ne pozabimo na 5G in ugotovimo, da se nekateri obnašajo, kot da bodo preživeli smrt samo.

V epizodi se dotaknemo drugega dela 15. poglavja 5. knjige, kjer ugotovimo, da čas teče drugače, če se premikaš hitreje in da ni lahko biti starš. In da je Artur preživel deset najdaljših sekund v svojem življenju. Tudi, da živimo v čudnih časih, ampak sklenemo, da so najbrž časi čudni že od začetka časa.

Naključna pubertetnica sprašuje svojega novo našlega očeta ”Kaj je to?”, medtem ko se on ukvarja z začetnimi nevšečnostmi, ki jih prinaša starševstvo, zmedenostjo in nesigurnostjo in še čim. Čudimo se le, da Arturja to tako preseneti, kajti njegovo življenje je bilo vse prej kot mirno. Končamo z mislijo, da dajmo svojim otrokom priložnost, velja?

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. Tokrat v predigri zavijemo v Treme v New Orleansu, kjer se spomnimo na Vse svete, zakrpamo varnostne luknje in se odpravimo debatirat o alkoholu, natančneje o knjigi Drunk Edwarda Slingerlanda, ki ima nekaj zanimiv tez povezanih z razvojem človeštva in alkoholom.

Tudi o pijanih opicah in božjem debatiramo, preden se končno posvetimo bolj basic vsebini, ki je primerna za začetek epizode, kjer ima glavno vlogo naključna pubertetnica - Random - in njena mati (Trillian) in njen oče (Artur), velik popotnik.

Izvemo tudi nekaj zanimivih podatkov o planetu Lamuella, potem pa Trillian gre in ker gre ona, tudi mi končamo s tokratno epizodo in ugotovimo, da bomo 15. poglavje 5. knjige očitno obdelovali še dolgo.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. Tokrat se v predigri pogovarjamo zelo naglas, tudi o fiziki in nje zakonu, povemo, da pridemo, kamor nas povabijo, se ustavimo v Afriki, kjer so evropski kolonialisti še nekaj desetletij nazaj množično izkoriščali kontinent, vmes se preselimo na sosednji kontinent, kamor so Angleži lepo prenesli tradicijo rasizma v Novi svet.

V drugem delu ustanovimo Civilno iniciativo OPR, v kateri @dvladar-ju iz Mastodona ukrademo odlično idejo, s katero bi zagotovo hitreje rešili probleme javnega prevoza. Aljo pove svojo super idejo, ki so jo v stranki SD že pred 15 leti ignorirali, ko je hotel (zares dobro idejo) predlagat svojemu poslancu.

V epizodi končno se končno premaknemo iz 13. poglavja in obdelamo celo 14. poglavje, kjer spremljamo Forda, kako bi rešil sebe in Vodnik, torej: kako naj Vodnik 2.0 ukrade Vogonom in kako naj pobegne iz stolpnice Štoparskega vodnika, v kateri je vsepolno prej omenjenih Vogonov.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas.

Zdravo. Tokrat je zaradi bolezni v ansamblu opis epizode malce drugačen. Namreč: konec tedna se je ekipa, ki skrbi, da to podkast pride v eter, dobila na sestanku (se pravi, ne vaši vrli voditelji Aljo, Peli in Zi), ampak tisti, ki v redakciji zares delamo, torej tehnična ekipa. Scenarist je iz podaljšanega vikenda v Maredi prinesel neko virozo in jo podelil celotnem uredništvu.

Najprej je obležal naš redaktor, nato oblikovalec, za njima upravljalka družabnih omrežij, potem pa še tehnični direktor, čisto na koncu pa scenarist, režiserka in tajnik režije. Zato te vrstice pišem jaz, vaš dragi montažer, ki bo moral namesto zgoraj omenjenih opraviti vse, da bo 173. epizoda na voljo za poslušanje ob ponedeljkih zjutraj, tako, kot se spodobi.

V epizodi končno obdelamo 3. del 13. poglavja 5. knjige in vse, kar se zgodi v njem. Pa tudi o filmih, grških bajkah o tem, kam skriti boga, da ga ljude ne bi našli in o tem, da je Artur končno srečen, govorimo. In potem spozna Random. Najbrž še o čem, seveda pa ne pozabimo govoriti o čistonavadnem govedu in bizonih.

Če te vrstice berete, potem veste, da mi je uspelo naložiti epizodo ... in to pravočasno. Aleluja.

Zdravo. Še vedno smo v 13. poglavju 5. knjige, tokrat za začetek ugotovimo, da bi Maldivi potrebovali ne osemtisočake, ampak deset ali dvanajsttisočake. Tudi o hitrih avtih se pogovarjamo in pa o tem, kdo je posrednik med bogovi in ljudsvtom. Odgovor je Stari Bargo.

Presedlamo na debato o življenju, ki je smrtno nevarna reč, obdelamo tudi nedoganljivo voljo, alkoholizem, odvisnosti, miselno telovadbo in še marsikaj, na koncu pa Aljo lepo zaključi, da v zakonu je že tako: ali imaš prav, ali imaš pa mir. Tudi Vsemogočni Bob bi se strinjal s tem. :)

Zdravo. V tokratni epizodi se končno prebijemo v 13. poglavje 5. knjige, kjer spoznamo nov planet, ki mu pravijo Lamuella in novega junaka, ki mu mi pravimo Stari Bargo V resnici mu je ime Stari Thrasbarg. Ampak, ker nas poslušalec, ki nam je zameril, kako izgovarjamo Zaphodovo ime, že dolgo več ne posluša, je lahko tudi Bargi.

Spoznamo pa tudi novo vesoljsko ladjo in dve potnici na njem. In mojstra sendvičev. On ni na ladji, je pa na planetu. Ime mojstra sedvičev ostane skrivnost do konca epizode, ker se mi vmes pogovarjamo o preklinjanju, novem letu, novih turističnih destinacijah letošnje zime (Opatija), novi paradigmi, celoletnih smučiščih v nakupovalnih centrih, ter o nožih in seveda o razstavljenih sendvičih, kakršne ima Peli najraje.

Ugotovimo tudi, da so vsi sendviči lepi, tudi razstavljeni.

Zdravo! V 3. delu 12. poglavja 5. knjige se končno posvetimo velikemu prezračevalnegmu in telefonskemu puntu, dogodkom, ki so se zgodili leta 3454 zv. št in zaradi katerih Vesolje, kot ga poznamo nikoli ni bilo več isto.

Spomnimo se tudi na tistega, ki je oral ledino, zdaj ga pa več ni! Opomnimo, da je novo šolsko leto pred vrati, damo nasvet kako lahko zavijete zvezke za vašega otroka, se spomnimo na Pošto 3.0 in ne pozabimo povedati, da imajo v nizkocenovnih trgovinah ročne giljotine za obrezavo prevelikih zvezkov. Če nimate sekire ali mačete Krmelj, seveda.

Preden se posvetimo puntu, razložimo, kako zanimiva inovacija je bil dih-o-mat, in kateri so najbolj zen športi na planetu. V epizodi se nam predstavi tudi Vodnik 2.0!

Zdravo. Ta teden pogledamo daleč v prihodnost in se vprašamo, kje boste za Novo leto? Že drugič v zgodovini našega podkasta. V začetku se pogovarjamo o pitju in petju, o legendarnem #wwwp oz. webmaster pikniku, alkoholu, materi Zemlji in sklenemo, da nihče ni otok. Še otoki so pod morsko gladino vsi povezani.

Spomnimo se tudi na legendarno reklo, ki veli, da "od tamalih nisi pijan". Obdelamo tudi navodila za sestavljanje omar IKEA, v po glavju spremljamo Forda kako pada iz 23. nadstropja stolpnice Štoparskega vodnika, kako se huduje nad premnogimi zaposlenimi v podjetju, oz. korporaciji in kako ima revež boleč gleženj.

Tudi na Ronalda Waynea ne pozabimo, pa na kartice iz kjerkoli že pač ste, lahko tudi z Debelega rtiča in prosimo, da ne pošiljate kartic v klet na Trstenjakovi, ker bomo potem morali s karjolo do tja.