Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Zdravo. Kot veli naslov tokrat ugotovimo, da smo se (samo za vas) podvrgli znanosti in postali eksperiment v naravi. Vse kar morate storiti je, da nas še naprej poslušate in poveste še komu za nas. Kateri drug podkast je zmožen v svojo epizodo stlačit kable, zvok, rdečo barvo, vino in etikete in vas hkrati povabiti, da naredite iz nas svinjsko bogate kapitaliste? Redki, če sploh.

Peli se spomni obletnice mature in pove, kdo je skrivnostna sošolka, ki mu je skoraj zagotovo predstavila Štoparca, obdelamo tudi alternativna vesolja in šminkerje in kolektivni spomin. Sprašujemo se, če smo prva komunistična komuna, ki zares deluje in da smo res podvrženi znanosti. Pravi pravcati eksperiment v naravi. Podvrženi znanosti v vseh kriterijih.

Kar se pete knjige tiče in 5. poglavja, pridemo tudi do tja, ko na Triciino trato pristane vesoljska ladja in vesoljci imajo problem s triangulacijo. In horoskopi na Rupretu. Dodajo še, da so prišli na Zemljo, ker so izgubili razum.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. V tokratni epizodi že v štartu ugotovimo, da je v slovenskem kontekstu definicija hegemoma drugačna, kot drugje in da bi mogla biti: "hegemon - hvaležen sovražnik". Če imaš take sovražnike, prijateljev ne rabiš, še dodamo. V epizodi srečamo vrtnarja Erica, ki ne verjame ničemer, razen tistega, kar je najbolj neverjetno.

Tricia ima še vedno jet-lag, mi pa raje kot o poglavju, debatiramo o nasvetih za zdravo življenje, ki so med znanstveno in paraznanstveno sfero zadnji krik mode. Ker se v kadru prikaže tuja vesoljska ladja, kmalu izgubimo zanimanje za triperesno deteljico in skočimo v poglavje.

A ne za dolgo, ker ugotovimo, da ima več ljudi, probleme oziroma težave z interpretacijo določenih podatkov, ... nekateri med nami tudi težave z interpretacijo plačilnih list.

Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. Povsod smo @opravicujemose ...

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. V predigri se pogovarjamo o klancih, še posebej o enem dolgem klancu. Ker nas prekine avizo in intro, hitro presedlamo na slabe novice in da bi z elektrarnami na slabe novice lahko postali velesila zelenega prehoda in ne bi potrebovali nič novih elektrarn (vetrnih, termo, jedrskih ali kakršnihkoli drugih). Lahko bi bili nova Norveška, samo brez nafte. In z brezplačnim SUP-om za vsako družino.

V 2. poglavju pete knjige spoznamo Tricio McMillan, ki pa ni ista Trillian, ki jo je Artur osvajal na zabavi, s katere je pobegnila z Zaphodom. Ta Tricia je naglo vzhajajoča TV voditeljica in je v New Yorku na avdiciji. Ima res bujne lase in na oni strani luže spozna Gail Andrews, ki je astrologinja.

Zgodba je gosta in zabavna, receptorji so nesposobni, posredi je tudi deseti kamen od Sonca, pogovarjamo se pa tudi o horoskopu. Na koncu Aljo ugotovi, da če je vino živilo in je suho vino suho živilo, bi bilo smiselno ob litru vina naročiti tudi eno pivo za poplaknit.

Tu pride še opozorilo ljudi, ki so pretiravali z alkoholom: pretirano uživanje alkohola šlodi. Brez lahko. Ne nujno po enkratnem pretiravanju, ampak na dogli rok pa zagotovo in brez dvoma. Bili ste opozorjeni.

⏰ In ne pozabite: največ, kar lahko date svojim otrokom, je vaš čas.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo! V predigri Zi pove uporabniško izkušnjo z Biblosom, ki je kakopak odlična. Aljo apelira, da berite knjige natisnjene na papir, Peli pa pove štorijo, kako je zadnjič med branjem klasične knjige hotel narediti zaznamek v besedilu z dolgim pritiskom (kot na e-bralniku). Tudi o spalnih navadah in rutinah na hitro rečemo eno, dve!

Ker smo sami svoji kaskaderji, se vržemo v 1. poglavje 5. knjige in se pogovarjamo kako divje je. Ker je divja in nerazumljiva tudi za mnoge učenjake. Primerjamo tudi otvoritev vseh petih knjig in ugotovimo, da je otvoritvena poved pete knjige vrhunska.

Kmalu presedlamo na slabe novice in svetlobno hitrost in omenimo tudi Grebulonce, ki so imeli na svojem klasičnem vesoljskem potovanju strašno nesrečo in grozne prigode. Na koncu v novi rubriki _Astro kotiček_ povemo še tudi, da retrogradni Merkur je še.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Pred nami je peta knjiga Pretežno neškodljiva in spet smo z vami v klasični zasedbi (Aljo, Peli in Zi) in spet se (ne) pogovarjamo o knjigi, ampak o tem, da to, kar se zgodi, se zgodi. In da če nekaj narediš, da imajo ta dejanja tudi posledice.

Seveda se pogovarjamo tudi o knjigi, o franšizah, o nadaljevanjih franšiz, omenimo Botra, ki smo ga omenili v eni od prejšnjih oddaj in se posvetimo driftanju in dirkanju po ljubljanskih ulicah z Zijevim (in Pelijevim) starim Daewoo Matizom. Obdelamo tudi številke, novo knjigo in zadnje vprašanje, na koncu epizode pa k nam pride gost. Tudi vmes se oglasita.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tole drugi del posebne epizode v kateri se z Miho in Slavkovm pogovarjamo:

... in še o marsičem. Kot smo rekli: o življenju, vesolju in sploh vsem.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tole je posebna epizoda, v kateri z gostoma (Slavko Jerič in Miha Šalehar) debatiramo o vrhuncih trilogije v štirh delih, znani tudi kot Štoparski vodnik po Galaksiji. Trilogije v štirih delih zato, ker smo zaenkrat obdelali prve štiri knijge, v epizodi pa se pogovarjamo o naj knjigah, karakterjih, tehnologiji, lokacijah, citatih, (zelo velikokrat divjih) štosih in še marsičem.

🚨 To je le prvi del epizode, naslednji teden pride drugi del, v katerem govorimo, kot se za naš mali podkast spodobi, o življlenju, vesolju in sploh vsem. In tudi o birokraciji.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Ta teden obdelamo še epilog 4. knjige in smo tako pri koncu “trilogije v štirih delih”. Ker pa je epilog kratek in precej nenavdušujoč, obdelamo še spremno besedo prevajalca in vsesplošnega hupi fruda prof. dr. Alojza Kodreta, kjer izvemo veliko predlogov za branje oziroma literarnih del, kjer je Douglas najverjetneje iskal in tudi našel inspiracijo za svoj opus.

Ker pa smo na koncu trilogije, smo dr. Kodreta prosili, če lahko odgovori na naša vprašanja o življenju vesolju in sploh vsem (oziroma o osamljenosti, robotih in ljubezni), in z veseljem sporočamo, da se odzval in odgovoril na vprašanja: ali smo sami v vesolju 🛸, bodo roboti zavladali ljudem 🤖 in kaj je sedaj s to ljubeznijo ❤️.

Vmes se spomnimo tudi na Jezusa, ki je živ in hodi po Poti spominov in tovarištva (kako se mu je uspelo prebiti skozi tehnično oviro na Kolpi ni znano), na zvok, šunko in na pravilo SNSV (smeti noter, smeti ven - oz. v originalu GIGO - garabage in, garbage out).

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. V zadnjem poglavju četrte knjige stopamo na srednjo pot, zato debato v predigri začenjamo z notranjim mirom in se pripravljamo na konec sezone. Ugotovimo, da je opis, da se pogovarjamo o enem poglavju Štoparca IN vsak teden bolj o življenju, vesolju in sploh vsem, vedno bolj resničen.

Zdravo. V 42. epizodi 4. sezone ugotovimo, da se dobro blago samo hvali, spomnimo pa se tudi na idejo o prehranskih dopolnilih za ljudi, ki so jih ugrabili vesoljci. Vmes se sprehodimo od Chat GPT-ja preko nigerijskih princev do aviza.

V poglavju se posvetimo VHS kasetam in filmom na njih, po nesreči pa najdemo komad tedna, vas povabimo na Discord in se podučimo o najbolj glasbeni ulici v Londonu (Denmark St.), ki je čisto blizu Tottenham Court Road. Ker sta v epizodi omenjena kar dva filma, seveda tudi o filmih, Kubricku in Jugoslaviji ter Kinoteki in najbrž še čem.

Za zaključek ugotovimo, da je življenje ... življenje, pač. 🤷

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo! V 41. epizodi četrte sezone o zvoku, slušalkah iz nizkocenovnih trgovin, Pelijevih novih očalih in Zijevem sivem bloku, ki zagotovo pomirja. Pozdravimo naše poslušalce na Discordu in poslušalko Vido, ki so ji všeč naše norčave debate, ki se dotikajo bolj življenja, vesolja in sploh vsega, kot poglavja, ki ga v dotični epizodi obdelujemo.

Sicer pa se sprašujemo, če je morda Ford zamenjal Zaphoda, kaj je vzel s seboj na pot (Ford, ne Zaphod) in kaj ima z vsem skupaj umetna inteligenca in štiridnevni delovnik. Odgovor je prav nič in je enak odgovoru, kaj ima z vsem skupaj mišji penis. 

Po nekem čudnem naključju tudi obdelamo 38. poglavje 4. knjige.

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

V epizodi se sprašujemo, kdo (ne) bi bil narodni heroj, ki bi bil tako pogumen, da bi načel diplomatske stike s trideset metrov visokim robotom iz vesolja in seveda tudi najdemo odgovor. V predigri preidemo od viskija do botoksa v enem koraku in se debatiramo, če je ta reč še popularna. 

V 37. poglavju 4. knjige smo še vedno pri robotu, ki gre tokrat [opozorilo za kvarnik] v Bournemouth. In da ima s seboj leteče izvijače, ki so ene sorte droni in so imeli novinarji z njim veliko dela. In postavljajo dobra vprašanja. Več kot to pa vam ne izdamo, povemo lahko le še, da igvana ni hotela biti v podrejenem položaju. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. V predigri Aljotu ne stoji (ne to, kar mislite) pop-filter (ki smo jih dobili v epizodi 005), kaj hitro pa od Dolstojevskega preidemo na narodne heroje. Vsem ženam želimo vesel 8. marec in spomnimo, da je na ta dan pred 45. svojo premiero doživela radijska igra Štoparski vodnik po Galaksiji. 

Tudi na avtorjev rojstni dan se spomnimo, Peli pa pove, da bo nazdravil z brezalkoholnim pangalaktičnim grlorezom. Aljo se razburi in pove, da so te stvari brez sestavin, zaradi katerih jih imamo radi (pivo, vino, kava, …) res zanič, s čimer se strinjamo. Ker prihajajo vesoljci, se odpravimo k poglavju. 

V poglavju srečamo robota, ki pride skupaj s tistim več kot miljo velikim letečim krožnikom in se spomnimo na CIO in LSD, obdelamo politiko in kočije, omenimo pa tudi limone in gin. Pred koncem ne pozabimo niti na komad tedna, ki pa ni povezan niti z roboti, niti s kuščarji, … ali pač? Ker nekomu pač moraš služiti. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tokratna epizoda je polna poslovnih idej (dobimo ideji za aplikacijo proti tinitusu in predlagamo avtobusnim podjetjem, naj začnejo na svojih linijah predvajati podkaste). Ugotovimo tudi, da peš hoja koristi zdravju in da vsak avtobus šteje. Artur in Fenchurch sta na Zahodnem kraju in počneta tisto, kar počne vsak galaktični štopar večino svojega časa. 

Čaka ... tako, kot čaka večina nas od plače do plače. Kot pravi Aljo gre leto tik-tak naokol', le od plače do plače noče. Mi pa najdemo povezavo med Retrogradnim merkurjem in prihodi vesoljcev in da je eden od vesoljcev, ki jih Artur pozna, prišel z letečim krožnikom in poskrbel za vrsto nepopisnih izgredov v krčmah. 

Tudi o Sirijski korporaciji, pospeševalcih prodaje njenih izdelkov in zaostalih civilizacijah, telefonskem klicu in o Galaktični uniji je govora, pa najbrž še o čem. Lepo poslušanje želimo. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tokrat smo za uvod zagreti za tek, kljub temu, da so bili rezultati lansko leto porazni. Pozdravimo nesojenega tonskega tehnika in dobimo idejo za izlet z avtobusom 🚐 v Innsbruck. V poglavju se Artur in Fenchurch vračata domov in srečata staro znanko. Artur se spomni nekega naslova. 

Mi ugotovimo, da bi potrebovali še režiserja in da je scenarist na disciplinski, v samem štartu pa Aljo pove, da je vesoljec in da naj Pelija in Zija te luske ne motijo. V resnici gre pogovor o krvnih skupinah in nekem čudnem naključju okoli 5 % ljudi, ki so (kot Aljo) 0 RH- in vesoljcih. 

Ampak pustimo to. Najbrž smo še o čem, ampak za to bo pa treba poslušati epizodo. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tokrat obstanemo v prometni koloni. Ker se prvi ustavi Aljo, je on Zeus prometne kolone, prvi med bogovi prometnih kolon na Olimpu, pa nas je še na tisoče, če ne desettisoče. Ko nismo v prometni koloni, smo Zunaj norišnice in skupaj z našimi junaki gledamo Zvonkovega kolega, ki govori o tem kako ne mara Boga dežja. 

Bog dežja ni nič kriv, da ga neimenovani akademik ne mara, zato se raje posvetimo starim epizodam in se spomnimo da vsak glaž šteje. Aljo se vpraša, kaj slišiš, če prisloniš kozarec k ušesu, Peli odgovori Žibert, Zi pa je bolj poetičen (tako kot avtor v tem poglavju) in pravi, da sliši tih šepet gostilne. 

Ob omembi konference za tisk se spomnimo kralja tiskovnih konferenc, pa tudi na Muzej osamosvojitve se spomnimo in na Pučnikovo srce (oziroma tisto rdečo volno, ki je visela pod stropom muzeja), poleg bogov prometnih kolon pozdravimo tudi bogove tinitusa, ki pa jih je manj, kot bogov kolon. 

Scenaristu je na koncu odpuščeno za napako in ker smo dobre volje, ga ne odpustimo kar takoj (kot je v navadi), ampak ga pošljemo na disciplinsko. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. V tokratni epizodi se sprašujemo, kam so šli delfini. Kaj se je slišalo v tihem bobnenju globin? So šli na drug planet ali v drugo dimenzijo? Sprašujemo se tudi, kaj je tretje življenjsko obdobje in kdo bo naslednji predsednik Španije. Omenimo knjigo 4000 tednov in ugotovimo, da čas za šankom mineva hitreje. 10 let v gostilni mine hitreje kot 10 let v službi. 

Pred poglavjem pozdravimo še na Mastodon in se spomnimo, da za podkasat roadieja nismo dobili nobene prijave. In da smo zaradi hude lektorske napake odpustili lektorja. Pri komadu tedna zataji statistika, procentni račun in še kaj, a vseeno povemo kdo je zmagal na domačem in tujem delu. 

V poglavju omenimo še senčno Zemljo, kampanjo za rešitev ljudi in ugotovimo, da smo imeli rešitelja, ki je pred 2000 leti obljubil, da pride nazaj, pa se je očitno zataknil v gostilni, kjer čas teče bistveno drugače. Za tokratni komad tedna izberemo štiklc zasedbe Gu-gu (tokrat zares), ki tudi krasi naslov tokratne epizode. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate, podpirate in poveste še komu za nas. 

Zdravo. Tokrat objavimo razpis za tonskega tehnika, ki bo pri nas delal red in dober vtis, se učil obrti in skrbel, da bo studio v najlepšem redu. Seveda gre za prostovoljno pripravništvo, kjer izbranim tonskim tehnikom (in tehnicam) ne bomo plačali niti počenega groša, še arašidov ne dobijo (sploh, če so alergični). Kaj hočemo, tako je ime te igre, ki mu rečemo neoliberalizem in izkoriščanje po posamezniku.

V poglavju in epizodi končno pridemo do Wonkovega domovanja, ki se imenuje "Zunaj norišnice" in se pogovarjamo o veliko Davidih Bowiejih 👨‍🎤 in tudi predlagamo dve njegovi pesmi za komad tedna. Omenimo tudi Bowiejevo dieto z mlekom (in dodatki) in nizozemskega grafika M. C. Escherja. V poglavju ugotavljamo, da se Zvonko izogiba vprašanjem okoli delfinov in raje govori o angelčkih v coklah dr. Scholla. 

Ko pa končno pokaže tisto stvar, s katere je včeraj sčistil kvas pa vsi ostanejo brez besed tudi zaradi dejstva, ker imajo vsi trije (Zvonko, Fenchurch in Artur) isti predmet doma, oz Fenchurch pri bratu. Pred koncem povemo še dva domača predloga za komad tedna, to sta Dober dan zasedbe Bazar (in ne Gu-gu, kot smo bili divje netočni v epizodi) in Narobe svet Franeta Milčinskega - Ježka. 

🙏 Hvala, ker nas poslušate. 

Zdravo. V uvodu spet odpustimo tonskega tehnika in se spomnimo, da je konec retrogradnega Merkurja. In da je bilo včeraj Kitajsko novo leto. In da na so lani na Kitajskem prvič zaznali upad prebivalstva. Pozdravimo tudi obiskovalstvo naše spletne strani s Kitajske, ni hao! 🇨🇳 

Ker se v poglavju Artur in Fenchurck znajdeta v Los Angelesu, študiramo v katerem od treh famoznih hotelov na Sunset Stripu, kjer so nered, slab vtis in slab spomin ter še marsikaj puščali zvezdniki in zvezdnice od 1960ih dalje, sta spala, Peli vpraša tudi Chat GPT, ki pa se gladko malo zlaže, potem pa prizna, da o tem ne ve nič. 

Spomnimo se tudi na dejstvo, da Zemlja ni ravna in da je L.A. prava reka luči (in da je komad tedna Reka luči). Poslušalec in dopisnik za LPP nam sporoči kako je nastala proga št. 25, mi pa o logiki, Santa Monici in o tem, če so obstajali milijonarji pred iznajdbo denarja. 

Zdravo. Tudi ta teden smo pod vplivom angelov. In Tjaše. Še huje, samo enega in to nadangela Gabrijela. Ker je 29. poglavje krajše kot šala o tem kako prideta basist in bobnar na vajo, se začetek pogovarjamo o tem, da si moraš samo zamislit in se zgodi. Tako kot pravi Tjaša. Naša innsbruška dopisnica Živa, ki je bila na obisku tudi ta teden, je to potrdila že na začetku epizode. Samo odločit' se moraš, pa je. 

Mi pa zajadramo med pionirje, mladince in proslave v gasilskih domovih, potovanja po prestolnici ko še ni bilo avtoceste, pa na Kinder jajčka, Milko in sadni jogurt tudi ne pozabimo. Pa na klet in Mastodon tudi ne. Ko pa pridemo do nadangela Gabrijela, gre pa epizoda svojo pot. 

Težko se posvetimo najkrajšemu poglavju v štoparskem opusu, poletu št. 121 in dejstvu, da  se je včasih lahko zgodilo da je človek pristal na napačnem avionu. Na koncu zavijemo še k Ricku Rubinu na Malibu in do Gradaščice, kjer živi Aljo, pa ne ve veliko o delfinih. 🐬 Pametni Zvonko pa ... in zato sta k njemu namenjena tudi naša glavna junaka. 

Zdravo. Srečno in zdravo novo leto 2023. 🎉 

V epizodi, v kateri se odpravimo v zaodrje, spoznamo tokrat kar dve pesmi tedna, prva je džezovska klasika So What Milesa Davisa, druga pa pride na vrsto malce kasneje, ker prej ustavimo pri čokoladnih štangah in ugotovimo, da smo se nekaj nemščine kljub vsemu naučili v filmih za odrasle iz sedemdesetih in osemdesetih. 

Ker ne vemo kam podrsati na Tinderju in ker pozabimo, da imamo TikTok raje preidemo na drugi komad tedna, to je legendarni štiklc Takoj se dajva dol še bolj legendarne težkometalske zasedbe Pomaranča, ki je kraljevala na odrih v časih za železno zaveso, pa tudi kasneje. Priporočimo tudi odlično dokumentarec o razvoju težkokategorne rock glasbe v Sloveniji - Železne stopinje. 

Prej ali slej se vendarle posvetimo tudi poglavju in ugotovimo, da je med Fenchurch in Arturjem zaenkrat še vse čudovito. A ne za dolgo. Fenchurch hoče odgovore in Artur pokliče prijatelja iz ene sorte angleških Slovenskih novic. Novinarski prijatelj čisto preveč ve (o Arturjevem obisku vesolja, o letenju nad Islingtonom in Bogu dežja), a Arturja te stvari ne ganejo. Njega zanima le, kje so se izgubili ti delfini. 

In pote se zgodi pečinabešalnik. Kot ponavadi. 🤷‍♂️ 

Zdravo! V poglavju, kjer se zgodi, kar je avtor napovedal, da se bo, je največja zanimivost predvsem to, da je bila fizika precej nezadovoljna z dejanji Arturja in Fenchurch in večkrat besno zmajala z glavo, medtem ko sta onadva v zraku počela marsikatero vragolijo in se ne menila za njene zakone. Še bolj je nad vragolijami, ki sta jih počela na krilu Boeinga 747 bila navdušena gospa Kapelsen iz Bostona. 

Mi začnemo predigro z debato o šumnikih v domenah (ki obstajajo že od leta 2011, kot smo izvedeli v zapiskih) in vam želimo vesel božič, tudi če ni bil bel. Peli priporoči epizodo podkasta Twenty Thousand Hertz o tem kako narediti zvok za moderno filmsko prikolico (trailer). 

Sprašujemo se, zakaj je prišlo do poglavja o onegavljenju v katerem smo in kdo je zanj kriv: oboževalci, uredniki ali mali zeleni lističi ali kaj tretjega. Ob koncu se spomnimo in razložimo tudi napravo, ki se ji reče walkman in upamo, da smo jo mlajšim poslušalkam in poslušalcem vsaj približno razumljivo razložili. 

Zdravo. Prišli smo do poglavja, kjer se avtor osredotoči na naš drugi osrednji lik (če je prvi osrednji lik trilogije v petih delih sam Štoparski vodnik po Galaksiji), na vsem ljubega Arturja Denta. Še preden pa se posvetimo Arturju in njegovem romantičnem udejstvovanju pa se spomnimo na novoletne žurke, zgubljanje ključev, štorijo iz Ajdovščine in Eddieja "The Eagle" Edwardsa. 

V poglavju nam avtor pokaže kako pomembno je urejanje samega besedia ter vsebine knjige in tako poruši tretji zid, mi pa se spomnimo kako neturistično je izgledala Ljubljana konec devetdesetih oz v začetku dvatisočih in da je kot taka ovekovečena v filmu Jebiga. Ugotavljamo tudi kdaj se je na svetu začel masovni turizem. 

Na srečo se hitro vrhemo na vsebino poglavja, torej se spomnimo na vse Arturjeve romantične zveze in se kot mnogi bralci sprašujemo ali je moški ali je miška? Oziroma, če rečemo drugače: ali Artur sploh kaj kavsa? Ker avtor ob izreku tega vprašanja poruši še četrti zid, se mi raje pogovarjamo o neoliberalistični logiki in o tem, ali bo kdo imel pavzo do 20. marca, ko predvidoma končamo s četrto knjigo. 

Zdravo. Tokrat začnemo debato z zaspanostjo in dobimo idejo o referendumu o obveznem popoldanskem počitku in referendumu o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Ugotovimo tudi, da če bi se hoteli pogovarjati o resnih temah, bi rabili podkast o resnih stvareh in narezku: torej povabili bi gostjo ali gosta, ki prinese narezek in pove kaj o (na primer) jedrski energiji. 

Vendar mora najprej postreči z narezkom, potem pa šele s statističnimi podatki. Spomnimo se tudi na legendarno serijo 'Allo 'Allo in vzklik "Vleci, Primož, vleci!", čigar avtor Oto Giacomelli ga je ponovil še velikokrat. Ker je postal tako legendaren, so po njem poimenovali tudi dokumentarec o Primožu Peterki. 

Sicer se v poglavju posvetimo letenju Arturja in Fenchurch, prtičkom za televizije (stare CRT in novodobne flat screen televizorje), govorimo o pomembnosti opozoril in evoluciji, ter o Arturjevem nerazmišljanju. Aljo kar naenkrat odide, ker pravi da ima "... nekaj nujnega v kleklarskem društvu." 

Pogovarjamo se tudi o drevoredu, žlebu, samotni enosmerni uličici, neustavljvem napredku, privatizaciji in volframovem karbidu. 

Zdravo. Tokrat začnemo s smrčanjem in montažo, a se kmalu spomnimo, da smo v veselem decembru in da ima Aljo že danes prvo novoletno zabavo. Pa vi? Preden se vržemo v 23. poglavje 4. knjige omenimo še nacionalko, njen informativni program, radio in analitike, komunajzarje, Jajce in ... SKOJ. 

V poglavju se znajdemo pri xaxiški ladji, v poglavju pa izvemo tudi izvor starega rekla, da je nekdo "za luno". Prihaja ravno iz zgodbe o tej velečastni xaxiški bitki in ni niti malo podobna bitki pri Waterlooju. Tudi zato, ker v njej ni bilo Forda. Je pa zanimiva taktika umika ladje na kateri je Ford, ki pa tokrat sanja (če pa smrči, pa ne vemo). 

V sanjah se mu prikaže novonastala življenjska vrsta in ga povpraša o življenju, vesolju in sploh vsem, mi pa debatiramo katero aplikacijo bi uporabljala, če bi prilezla iz Vzhodne reke danes. Tudi o zgodovini pozdrava s sredincem teče beseda ... in o Sedmi aveniji. Nekako ne uspemo dojeti, da je avtor mislil križišče Sedme avenije, Broadwaya in 42. ulice. 

Skratka o predelu New Yorka, ki je v osemdesetih, kot je Zi namigoval, bil ravno to, kar je namigoval avtor. 

Zdravo! V predigri se pogovarjamo o kuhanju šnopca, domačih šnopcih, napakah v vinu in cvičku, Peli pa se spomni kotaleče se zgodbe, ko se je na poti z Rožnika znašel na napačni strani hriba in pristal na Večni poti. Študiramo, če bi bilo za tovrsten podkast boljše ime Še pomnite, tovariši. 

V prejšni epizodi se spomnimo opoja in zmajev, predlagamo, da lahko Siddharta napiše nov štiklc na to temo in že smo v epizodi, kjer je z nami nek drug glasbenik (Mark Knopfler), nek drug album (Making Movies) in nek drug štiklc (Tunnel of Love). Strinjamo se, da je dober, vendar ga sami ne bi izbrali za podlago za tovrstne aktivnosti. 

Artur pa po preverjanju obeh kolen in gležnjev, skratka temeljitem pregledu Fenchurch, končno ugotovi kaj je narobe z njo in v znak podpore odkoraka skozi odprta vrata (zgornjega nadstropja stanovanja) ravno ko Mark Knopfler končuje svoj epohalno dolg solo v prej omenjeni pesmi. 

Zdravo. Epizodo polno zgodb, poljubljanja in mečkanja začnemo z vprašanjem kakšno kavo pijete in ali se ob ponedeljkih zjutraj spodobi piti pivo. Pogovarjamo se tudi o vremenu v Napoliju, Aljo pa na neumno vprašanje zelo hitro najde neumen, a zelo zabaven odgovor. Po pečinaobešalniku pa se prestavimo v Hyde park, kjer sonce sije nizko samo z enim razlogom. 

Razlog na tem mestu niti ni pomemben, kot tudi ni pomemben dudaš, pomembno je, da se Artur in Fenchurch lupčkata in mečkata, da je veselje. Artur se spomni na zgodbo in na piškote Čajni bogati, Fenchurch pa na zgodbo o koncu sveta, ups, planeta, ups Zemlje, ... Postavlja pa se vprašanje kam so izginili delfini? 

Zdravo! Ker prihaja Martinov teden - opozorilo: ne sedajte za volan vesoljske bojne ladje in ne odletite na Bahame z vmesnim bombardiranjem Kanarcev samo zato, ker je tako karta do Bahamov tako malce ugodnejša. Ne bodite kot Ford. Pustite Kanarske otoke pri miru. ☮️ In volan, če pijete, tudi. 

V predigri o absolutni resnici, verstvih in poganskih običajh v novem podkastu Spoznavajmo verstva - prvem interverskem podkastu v Sloveniji. V tem razdelku razdelamo tudi idejo, da bi lahko naprimer pet (5) dni namenjenim raznim verskim praznikom porabili po izbiri. Če namreč ne verjamete v Marijo in njen upload, bi lahko praznovali Dan zemlje ali pa kaj tretjega. 

V poglavju in posledično epizodi spremljamo Forda, ki se na poti do Zemlje hote ali nehote udeležuje vesoljskih bitk, ker je očitno polet tako poceni. Kot da bi na ugodnem letu na Bahame vmes malo bombardili Kanarske otoke. Mogoče šala ni dobra, je pa naša. Tudi o opazovalnih zaslonih, preferenčnem glasu, spomninskem čipu (ali USB ključku), zaključimo pa da ima Ford spet v glavi divje štose, … ali pa mu je na tem potovanju res dolgčas. 

Ker prihaja veseli november, čas kuhanega vina in praznika “pozdravljeno vino” in Vseh svetih, se pogovarjamo o teh zadevah. In o značkah v AA. In o pravilnem praznovanju Martinovega. In o teku. Vse to v predigri. V prejšnji epizodi ugotovimo, da smo boljši kot v prejšnji epizodi. 

V epizodi pa smo v 18. poglavju 4. knjige in ker ima Fenchurch neodložljive opravke, se Artur odpravi malo naokoli, pogledat če Islington res izgleda kot Ljubljana na dan, ko je v mestu boljši trg. Ko se vrne do stanovanja, ugotovi, da je projekt v izgradnji, … in težko je bilo reči od kje se ves ta čas jemlje. 

Kljub temu, da na koncu dobi lupčka zaključimo z nasvetom: s kostjo v bradi se najprej zdivjaj, potem pa se posveti romantiki in stvarem srca. Aja, ne pozabimo niti na Greenpeace, delfine, spolzek teren, poljub, baze in na nove zvonove, ki nekje so, v zapiskih jih pa (še) ni. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 

Zdravo. V tokratni epizodi čestitamo vsem, ki ste včeraj tekli in se pogovarjamo o tem, kako bi mi delali podkast, če bi zmanjkalo elektrike. Vsak ponedeljek ob 6h zjutraj v živo v parku Zvezda. Spomnimo se tudi na geografijski zdrs iz prejšnje epizode in se še enkrat opravičujemo za vse nevšečnosti vsem prebivalkam in prebivalcem Babnega polja. 

Ugotovimo, da smo politično (ne)korektni in da bi potrebovali cenzorja in ugotavljamo, kje bi ga lahko dobili brezplačno. Aljo pove, da bi rad bil investicijski nesvetovalec, preden pa se vržemo v poglavje, pa se spomnimo na prejšnjega, kjer je spet blestel Rob McKenna. 

Tokrat pa si Artur žalost in obup zdravi z nakupovanjem najnovejšega Applea, prvega Maca (takrat so mu rekli še Macintosh), zada si nalogo da bo našel svoje domovanje v Islingonu iz časov, ko je pet let prebival na prazgodovinski zemlji. Če mu to uspe in če nam uspe ostati politično korektni in uravnoteženi, pa v tokratni epizodi. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. V tokratni epizodi se že vnaprej opravičujemo vsem prebivalkam in prebivalcem Babnega polja. Naše znanje geografije je na zanemarljivo nizkem nivoju in obljubimo, da se bomo v bodočnosti izboljšali. Za kazen beremo Atlas Slovenije. 🤪 

V predigri tokrat o odpovedih in odpuščanjih in čudežnem dečku. Spomnimo se na Kalifornijo iz predprejšnje epizode in na srečko v nesreči, ki jo je Artur izgubil prav takrat, zdaj pa jo išče, namesto nje pa sreča Roba McKenno. 

Rob je v “svojem” Nevihtnem kotičku, kjer benti nad dežjem kot ponavadi, pove pa tudi da piše dnevnik. Mi pa se sprašujemo, če je Bog zmrzali doma na Babnem polju in se posipamo s pepelom, ker ni v Julicih, ampak na Notranjskem. Res bo treba vrniti spričevala za 6. razred osnovne šole. Se še enkrat opravičujemo vsem. 🧊 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 

Zdravo. V predigri se pogovarjamo o našem studiju, številkah, drugih podkastih in tudi o dejstvu, da ta teden 42. rojstni dan praznuje knjiga Restavracija ob koncu Vesolja. V prejšnji epizodi ugotovimo, da bi Artur v teh časih Fenchurch lažje našel na družabnih obrežjih, vprašanje pa se postavlja, če bi bila tudi na Tinderju. 

S pomočjo Štefice iz LD;GD potrdimo fakt, da je retrogradni Merkur  končan in se skupaj s 15. poglavjem odpravimo na zahodno obalo ZDA, kjer  v prostoru Zunaj norišnice živi Pametni Wonko, ali po naže Zvonko Prisebni. Pogovarjamo se tudi kakšno je v življenje Kaliforniji in ponovimo, da je konec sveta že bil in minil. 

Zato pa Aljo ugotovi, da je praznik haloween (helou, vin) le predigra za Martinovo, bistvo pa se je ob potovanju čez veliko lužo izgubilo s prevodom, ker bi moral biti haloween predpraznik vina (hello, wine). Pozdravljeno, vino! Sprašujemo se tudi, če je Jezus že prišel drugič … in če se mu ni morda kaj zgodilo. Če bi kdorkoli vedel kaj o tem, naj nam javi. Hvala. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 

Zdravo. V tokratni epizodi se za začetek sprašujemo kako hladno bo to  zimo, je konec sveta blizu in ugotovimo, da Zemlja bo preživela tudi  našo civilizacijo. Se pa sprašujemo “kako je bilo včasih” in kam nas  pelje pot “v imenu neustavljivega napredka”. 

V 14. poglavju 4. knjige Artur kliče v okrepčevalnico, ker … kvarnik!  Treba bo poslušati epizodo ali pa prebrati poglavje, najbolje pa kar  oboje. Sprašujemo se kdo od voditeljev bo tudi ta teden ostal brez  malice in prevoza. In pridemo na briljantno idejo, kako zmanjšati  število vozil na cestah: vse, ki pridejo peš / s kolesom / pritečejo ali  uporabljajo javni prevoz, bi morala podjetja nagraditi z večjim  izdatkom za prevoz. 

Zdravo! Tokrat vam za začetek povemo, kako na žurki spoznate bodoče alkoholike (prosto po znanstvenih dognanjih, ki jih ne nekaj tednov nazaj v podkast epizodi objavil dr. Andrew Huberman), preden pa bi se zatekli k homeopatskim prijemom pa nas reši avizo. 

V 12. poglavju 4. knjige srečamo Arturja in Fenny v okrepčevalnici na železniški postaji, kjer bi morala biti sama, a njuno romantično debato (pred odhodom na vlak) brutalno prekine gospa, ki prodaja srečke. Ker zbira za ledvičke za Anjie (ki gre v penzijo) in da bi se je čimprej rešil, je Artur res dobrodelen in jih kupi cel šopek. In ne samo to, tudi kup nagrad dobita. 

Skozi pogovor (oz. kar je od njega ostalo) zvemo, da Fenny ni ime Fenny, ampak jo tako kliče njen brat Russel (ki ga še vedno ne maramo) in razloži, zakaj ji je ime Fenchurch. Razkritje Arturju vzame sapo, a se tega skoraj ne opazi, ker je tako ali tako precej tiho. Tako Fenchurch ugotovi, da morebiti sploh ne bi šlo tako gladko, če ne bi bilo gospe s srečkami. 

Zapleti gor ali dol, Fenchurch napiše Arturju telefonsko številko. 👍❤️ 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. Še pred začetkom ugotovimo, da rockerji ne pospravljajo in da je dopustov konec za večino poslušalstva in da je do nove sezone dopustov še daleč. Sprašujemo kakšna bo letošnja zima in naslednje poletje in ugotovimo, da so današnji problemi v večini primerov rešitve včerajšnjih dni. Aljo še doda, da je 5 let zasipal vodnjak, zdaj ga bo pa odkopaval. 

Peli pove, da si je z večdesetletnim vdajanjem alkoholu zadal nepopravljive posledice na možganih, zato se raje posvetimo poglavju, v katerem Artur sreča Fenny in jo na precej prikupno zmeden način želi povabiti na zmenek. No, niti ne, ker bi v sedanjih časih ob njegovih besedah (pa tudi takrat) morali zvoniti vsi alarmi. 

Mi pa tudi o fenomenu “zero waste”, o Arturjevih rožnatih očalih, Golfu GT, o tem, da potrebujemo več kisika, al’ neki in o tem kako skočiti iz počasi se vozečega avtomobila in kakšne so lahko posledice. Vsekakor posledice so, zato ne počnite tega, raje poslušajte naš podkast, da vam povemo, kaj se vam lahko zgodi. Je bolj zabavno. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo! Pred začetkom se čudimo presenetljivosti časovnih potovanj in časovnih preskokov in se sprašujemo kaj vse je delal Artur teh osem  let, ko je potoval po vesolju. V samem poglavju se nam pridruži junak, ki ga že dolgo nismo videli (Ford Prefect) in nova junakinja - ura. 

Ford je v neznani vesoljski ladji, z njim je le bitje v komori, ki  bo, ko se bo nekega dne zbudilo, takoj zvedelo koliko je ura. Ker Ford ima načrt in je blazno navdušen nad svojim delom: oblikovanjem zvoka.  Spomnimo se tudi na bombnega tehnika in njegovo asistentko in se  sprašujemo zakaj bi človek pri zdravi pametni speljal zvočni iz 400 svetlobnih let oddaljenega planeta. 

Ugotovimo, da je Ford eden največjih trolov v Galaksiji in da je bila Zijeva pavza na koncu ravno prav dolga. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. Spet se spomnimo na veliki test nizkocenovnih piv in  ugotovimo, da Peli pozna zdaj tudi brezalkohonla nizkocenovna piva,  spomnimo se tudi na komad / film / knjigo Mačje pokopališče. Končno se  pritepemo do krčme, kjer je v tokratnem poglavju eden od naših junakov. 

Artur je domači druščini iz krčme Pri konju in konjušniku namreč  natvezil štorijo, da je bil teh 6 mesecev (8 let) v Južni Kaliforniji.  Seveda je tem našel svojega alkimista za hujšanje (mi se spomnimo na  debelost v ZDA) in sklenemo, da je bila debelost nekoč za premožne,  danes pa je domena revnih. 

Pogovarjamo se tudi o kriogeničnih komorah in da si poceni verzijo  naredite (z metodo Wima Hofa). Tudi na fotografije se spomnimo in na res  dolgo pavzo, ki se nam primeri v outru. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. Dobrodošli v še eni divje netočni epizodi našega malega podkasta, kjer se z nostalgijo v očeh spominjamo polpretekle zgodovine, polne sadnega jogurta. V začetku se spomnimo na šolo govora Ajde Kalan, v kateri nismo bili, kot ste v teh sto in nekaj epizodah lahko opazili. 

Artur je še vedno v hiši in še vedno srečen da je spet doma. Srečen je tudi, čeprav je ugotovil, da je izgubil svoj izvod Štoparskega vodnika po Galaksiji in četudi je sredi februarja. Peli pove, da je manj psihotičen zaradi manj družabnih obrežij, debata nanese na to, koliko časa potrebuje planet, da zakrije sledi civilizacije. Ne veliko, 500 let. 

Po nekem čudnem naključju, se v pošti najdejo tudi dokumenti krajevnega urada za rušenje hiše izped treh let, mi se pa spomnimo na pošiljanje razglednic, rumene strani, 988 in se vprašamo, kdaj se ježi zbudijo iz zimskega spanja. 

Še to: branje zapiskov dobro vpliva za družinsko srečo. 🤪 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. Ta teden, se sprašujemo, kdo je sploh še na morju in želimo vesel Marijin upload vsem, ki ga praznujete. V drugem delu 7. poglavja je noč dišala po dežju in tudi luna je bila nekam vodena. Artur se je spraševal kako je biti ovca, ki jo splaši leteči krožnik. 

Naš junak se spomi na Fenny, mi se pa spomnimo da smo mi kot Fenny, ker se spomnimo, kako je bilo včasih. Pričevalci. Artur se je vmes tudi preobrazil iz vesoljskega neandertalca v homo sapiensa v samo eni uri, kar je privedllo do spoznanja, da ni več isti. 

Sedaj čuti planet, čuti radost rastlin, čuti radost planet in stotisočih bitij v njegovi okolici, čuti tudi da je eno zlomljeno. On pa je začutil, kako se občutijo rožni grmi bližnjega soseda, nad katerimi se je znašel po nekem čudnem naključju. 

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo. Smo sredi dopustniškega časovnega paradoksa v katerem se spomnimo na sosednji podkast LD;GD, ki je na počitnicah, medtem ko se mi ukvarjamo s polpreteklo zgodovino singularnosti. In teoretiki zarot, med katere spada tudi Fennyin brat Russell, ki je Arturja pustil daleč stran, da je revež moral dolgo pot domov kar prepešačiti. 

V poglavju srečamo Nevednega Boža, čigar lastnik je lastnik Porschea z nalepko “Tudi moj drugi avto je Porsche”, ki smo ga spoznali v 1. poglavju 4. knjige. (oz epizodi 107) in je v krčmi Pri konju in konjušniku, kamor se odpravlja tudi Artur. 

Bo Artur vstopil? Ali bo raje odšel v generalštab? Kdo ima zdelan usnjen letalski jopič, kdo nosi raztrgane kavbojke? Kje so rdečkarji? Vse to se sprašujejo Peli in Zi (ki sta te dni na morju) in Aljo (ki pa je ravnokar nazaj in se je imel vrhunsko). 

Zdravo. Ta teden se vprašamo kako je bilo na morju, če ste že bili, za tiste ki pa še ste, pa podelimo nekaj nasvetov za premagovanje mačka. Opozorilo da prekomerno pitje alkoholnih pijač lahko škoduje zdravju je mestu, ... ker Peli jih ne pije več, ker jih je preveč. 

V epizodi pa obdelamo tretji del 5. poglavja iz četrte knjige in s tem zaokrožimo konec trilogije tega poglavja. Artur je spoznal dekle, ki je, kot pravi njen brad Russell, čisto čez les, ... ampak Arturja ni motilo, da se je čisto zaljubil vanjo. Brat mu ni bil simpatičen, ker ima frizuro takšno, kakršen je naslov tokratne epizode. Fenny ni rekla veliko, le: "Tole." 

V epizodi ugotovimo tudi da za vsem skupaj stoji CIA in da se je pred 8. leti okrog kosila zgodilo to, da je omenjena agencija naredila eksperiment po celem planetu (zadrogirali vso populacijo planeta) in tako se je zgodilo. To je seveda bratova razlaga. Mi pa tudi o dobrih novicah, Billu Gatesu in o neobsojanju, pa najbrž še čem. 

Zdravo. Za začetek se s cmokanjem spomnimo na iskanje srednje poti sredi Ibize, ki se ni končalo po načrtih. Obnovimo, da so arašidi dobri za medgalaktična potovanja in vsem, ki ste na morju predlagamo poslušanje našega podkasta na zvočniku. Tako, da našo epizodo lahko slišijo tudi vaši dragi sosedje.

V drugem delu 5. poglavja knjige Zbogom in hvala za vse ribe o tem, da je Ford v Štoparskem vodniku po Galaksiji našel VSE zapise, ki jih je napisal o Zemlji, preden so jo Vogoni uničili in preden so Fordovo življenjsko delo uredniki skrajšali na samo dve besedi:

"Pretežno neškodljiva."

Očitno se nekje dogaja nekaj neznansko čudnega, in če se dogaja nekaj neznansko čudnega, bi Ford hotel, da se to dogaja njemu. Na koncu se izkaže, da Zemlja očitno spet obstaja in v tem najde smisel življenja. Za Forda je žur bistvo njegovega obstoja, … ali Fordova (ne tako srednja) pot.

Če ste v kampu, ne pozabite na zvočnik. 🔊 ;)

🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite.

Zdravo! Tokrat začnemo z oznanilom, da naš Peli že eno leto ne okuša alkoholnih pijač (vsaj ne takih z vsebnostjo alkohola višjo od 0,5 vol %), zato mu ob prvem jubileju tudi čestitamo. Še na mnoge leta, če že srednja pot 30 let ni šla skozi. 

Peli pove tudi nekaj o slabem spominu in Nataši, ter slabem spominu na Đoserjev memorial v Puli. V poglavju srečamo Forda kako se z dekletom pogovarja o njenem delu, medtem ko spoznamo stroga pravila Štoparskega vodnika, kjer nas predvsem presuni tretje: pravilo ne velja, če si človek to res srčno želi. 

Seveda sta v tistem delu mesta, kjer so si vojskujoča se policijska plemena stalno v laseh, zato se odmakneta na samo, kjer dekle pove, da je čisto vredu biti bogat, Ford pa ji razloži da, ko dobi plačilo za dve besedi (v 15. letih dela), zagotovo bo. Pred pečinaobešalnikom še malo o basistih. 

Zdravo. Znašli smo se v pivnici pri _Starem rožnatem psu_, kjer se je znašel tudi Ford, ki je pil "na kredo". To ni bilo všeč nikomur, še posebej ne roki in točaju. Ampak, preden pridemo do pivnice, se spomnimo da bi lahko študentska populacija multimedijskih faksov gostovala v našem podkastu. Tako, za reference. 

Ker smo vedno bolj nostalgični podkast, Aljo predlaga, da preverimo, če je ime Še pomnite, tovariši še na voljo. Spomnimo se tudi na Vojno zvezd (ne film, ampak oboroževanje v 80ih), American Express in pozdravimo glasbene urednike, ki so skupaj s pestro druščino roparjev in zvodnikov stalni gostje. 

Spomnimo se tudi na Vojno zvezd (ne film, ampak oboroževanje v 80ih), American Express in pozdravimo glasbene urednike, ki so skupaj s pestro druščino roparjev in zvodnikov stalni gostje. Ob koncu ugotovimo, da bi lahko pisali turistične vodiče … ker vemo, kaj pomenijo besedne zveze: 

Če ste na dopustu, uživajte, če ne, pa tudi! ;) 

Zdravo. Vročinski val je tu in mi se v uvodu spomnimo na cene nezdrave razvade, ki vodi v pljučnega raka, pa tudi ostalih žmiljaužnt bolezni in oboljenj. V samem poglavju spet srečamo neznanega štoparja, ki ga ob cesti zaliva ne samo Bog dežja, ampak tudi plebejci na cesti. Štopanje v dežju zna biti prav zoprno početje. 

Bog dežja je na srečo odpeljal dalje in deževni oblaki z njim, mi pa se pogovarjamo o radostih štopanja na Zemlji, če se sploh še štopa in se spomnimo na epsko štopanje kolega Dakija. Ugotovimo, da je dobro da nismo kot šofer Forda Cortine, čigar usoda se je prav po hudomušnem poigrala z njim, tako da je bilo na svoj način pravici zadoščeno. 

Ugotovimo, da bi bil svet lepši, če ne bi bili ljudje žleht, zato: ne bit' žleht. Vsaj to, lahko se pa potrudimo, da smo prijazni do sočloveka. Ker smo tako mi kot postava štoparja, avto in kljuka na vratih vsi na planetu z imenom Zemlja, ki je v Štoparskem vodniku po Galaksiji predstavljen z vsema dvema besedama: "Pretežno neškodljiva". 

Človek, ki ju je napisal pa si v neki vse prej kot neškodljivi pivnici, na nekem vse prej kot neškodljivem svetu, neustrašno nakopava težave. 

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z razmišljanjem o inflaciji in kriptu in se sprašujemo zakaj bi z inflacijo izgubljali 8% na leto, če lahko v kripto valutah izgubljate 8% na dan. V rubriki Berite z nami povemo, da z nami berejo (in so se javili) Maruša, Matej in Slavko. Preberemo tudi “novo” oceno na Apple Podcasts in povemo, da Peli svoje dopaminske receptorje polni z ocenami in recenzijami … in nič več z alkoholom.

Drugo poglavje četrte knjige, ki je za Pelija prvo poglavje, s katerim se je srečal s Štoparcem, začnemo, tam, kjer se spodobi. Pri dejstvu, da je bil Rob McKenna zagrenjen pankrt. Aljo se sprašuje če je bil kot bog dežja zaresen bog, ali le en izmed malih bogov in da ima zagotovo svojega šefa, ki se odloča kakšne vrste dež bo padal, medtem, ko on vozi svoj tovornjak iz Danske proti Združenemu kraljestvu.

Govorimo tudi o dežju. Še posebej o dežju številka 17, zato pokličemo v Luksemburg našega “dopisnika za dež”, ki nam pove vse o dežju v deželah blizu Atlantika. To je kdo drug kot Aljaž Pengov Bitenc (znan tudi kot @pengovsky), ki svoje poročanje zaključi nekako takole:

"… ko se ti zdi, da dež pada od spodaj navzgor, si resnično prepričan, da si v deželah blizu Atlantika in da je Rob McKenna nekje v bližini."

Zdravo. Pa smo pri prvem poglavju četrte knjige. V uvodu ugotovimo, da večino napak moraš narediti sam, četudi ti starši, prijatelji ali kdo tretji svetuje, kako se jih izogniti. Pri kopanju jame smo taki eksperti, da bi mi trije v Avstraliji ven padli, kot veli naslov te epizode. 

Če nimaš digitalne ure si pa res beden, sklene Peli, mi pa se na dolgo in široko pogovarjamo o pristankih vesoljskih ladij in obiskih bitij tretje vrste, ki jih je po nekem čudnem naključju največ v ZDA. Vprašamo se tudi kako je slišati padec drevesa v gozdu, ki ga nihče ne sliši. 

Med debato o neznanem štoparju in njega lokaciji zaidemo na Balkan, se spomnimo imenitnih pogruntavščin, kar so duty free shopi nedvomno bili in ugotovimo, kaj so stroji z žarečimi lučmi. Blisk je osvetljeval okolico toliko časa, da se spomniimo na NFS: Porsche Unleashed. 

Zdravo. Pa smo končali z originalno trilogijo. Pred vami je le še epizoda, kjer obdelamo epilog knjige O življenju, vesolju in sploh vsem. Za začetek se ustavimo pri življenju, ceni buteljk, popivanju na klopcah, klubu 27, in še čem. 

V epilogu so naši junaki spet potovali, Artur pa ugotovi, da sta čas in razdalja eno, ter razum in vesolje eno, Aljo pa pripomni, da se Štoparski vodnik v epilogu spogleduje z zen budizmom. Slišimo tudi plosk ene roke, potem pa kaj hitro zavijemo na droge in new age gibanje, ki je v 80ih preplavilo svet. 

Ugotovimo tudi, da je resnica (prosto po Praku) res grozna in da nas bo, kot je velel Jezus, na koncu osvobodila. Pogovarjamo se oblikah pravice in užitka in o tem, da so čustva in misli brez oblike. 

Hvala ker ste bili z nami tudi ob prebiranju tretje knjige in se slišimo v četrti. Že čez en teden. 

Zdravo. V soboto 21. maja smo gostovali na fantazijski / ZF konvenciji Na meji nevidnega, kjer smo imeli svoj prvi vidni in živi nastop. Z nami je bila Dunja Fabjan iz sosednjega podkasta Temna stran lune in smo se pogovarjali o tem kako zapustiti planet v 42 korakih. 

Vsaj tak je bil naslov predavanja. Kot ponavadi so nas stvari zanesle na stran pota, tako da smo se pogovarjali o očalih Joo Janta 200, o tem koliko časa še ima naš planet in civilzacija in tudi o tem, kako zapustiti planet, čeprav nismo prišli do 42 korakov.

Govorili smo tudi o tem, če bi bili ljubljenčki vesoljcev, o gobah za 42 evrov in o (kot že naslov pove), o prehranskih dopolnilih za ljudi, ki so jih ugrabili vesoljci. Le teh je na svetu namreč več kot 3 milijone. S pomočjo publike smo ugotovili, da bi bila rešitev tudi potovanje nazaj v čas, nismo se morali izogniti multivesoljem, ... in na koncu ugotovili, da bi morali nazaj v jame.

Hvala za vsem obiskovalkam in obiskovalcem za odobisk na konvenciji Na meji nevidnega.

P.S.: Zvok je takšen kot je, se opravičujemo za vse nevšečnosti. 

Zdravo. Ta teden se spomnimo na to, da imamo ljudje slab spomin, da je tak kot plastelin. Spomnimo se tudi na najboljši Rock Otočec, ki se ga ne spomnimo in nostalgično gledamo na stvari. V novi rubriki Naložbeni nasveti vam svetujemo, da investirate v kitare, Lego kocke, superge ali avtomobile. 

Spominimo tudi na pomembno dejstvo, da prihaja retrogradni Merkur in da se ta čas vrzdžite pogodb, nakupovanja in še česa. Za vse podkasterje predlagamo poslušanje podkasta HowSound - podkasta o podkastih. 

V epizodi ugotovimo, da je Haktar v bistvu prvi računalnik v oblaku (sicer oblaku okoli cele in da je potreboval samo pogovor. In da je v bistvu zelo človeški. Debatiramo o morebitni apokalipsi in da najbrž ljudje, ki bi preživeli apokalipso v kakšnem bunkerju, najbrž ne bi ustanovili budističnega društva. 

Današnji opis epizode bomo končali z Arturjevim citatom:  "Torej, to je zdaj to." 

Zdravo! Ta teden se v uvodu posvetimo občinam, narodni zavesti, pomladi narodov in depoganizaciji, ter seveda poeziji. Natančneje Marvinovi poeziji. Zi ugotovi, da bi Marvin lahko postal pevec bluesa, ker ima vse predispozicije, da bi bil v tem uspešen. 

Spomnimo se na pesem Janis Joplin o Mercedesu in se sprašujemo, če že obstaja pesem o Tesli, Peli pa se spomni na študentske čase in na profesorja matematike. Aljo ugotovi, da smo ljudje odlični reševalci problemov drugih, medtem ko svoje rešujemo težje. 

Seveda debatiramo tudi o poglavju, kaj se dogaja s Trillian, Arturjem, Zaphodom in Marvinom in se spomnimo na veličastni citat: "Tvoj pogled na življenje mora biti res nekaj veličastnega!" ... v opis smo hoteli dodati še nekaj, pa smo očitno pozabili. Aja, nekaj o pozabljanju in stricih iz ozadja. ;) 

Zdravo. 100. epizodo začnemo z debato o barvi in izgledu pangalaktičnega grloreza. Ker smo snemali v daljni preteklosti se spomnimo na to, da so bile včeraj dovoljene sanje, danes pa je nov dan in v novem dnevu skočimo v debato o tem ali je ta epizoda 100. ali 101. ... 

Zdravo. Tokrat je na potezi uničenje vesolja, vendar se moramo, preden pride do tega, posvetiti arašidom in protezam, demokraciji in verstvom, reinkarnaciji, psihologom in volitvam, še preden se posvetimo uničenju vesolja. Ker pa vemo, da imajo Krikkitčani radi šport in da jih skrbi za naravno ravnovesje, bomo do tega prišli. 

IZREDNA EPIZODA! 

Zaradi nepremostljive odsotnosti v ansamblu danes izjemoma že v petek, en dan po tistem znamenitem četrtku, ko je šel Artur s Fordom v krčmo pri Konju in konjušniku. In tri dni pred ponedeljkom. Za morebitne nevšečnosti se iskreno opravičujemo. 

Zdravo. Tokrat se pogovarjamo o tem, da so zadeve res resne, vmes nas pa pride obiskat naš prjatu Vini, ki ima novice iz zaklonišča ob koncu sveta. Več o tem na koncu epizode in opisa. V epizodi pa ugotovimo, da zadeve niso tako resnne, da bi Ford zaradi tega bil pripravljen tvegati glavo. Seveda Ford misli samo na zabave, ples in res divje štose. 


Mi se sprašujemo, če je tako razmišljanje pravilno, ko gre zares, se sprašujemo o idealih in fundamentalnih resnicah, vmes pa Zaphod sporoči, da bi šel on najraje na Zlato srce. Sprašujemo se tudi, če ima Ford res prav, ko pravi, da je težko zmagati, če se gre druga stran bolj zares. 

Po pečinaobešalniku se spomnimo na Marvina in po nekem čudnem naključju pristanemo v zaklonišču ob koncu sveta. V resnici upamo, da do tega, da bomo morali bežati v zaklonišča, nikoli ne pride. 🕊 

Zdravo! Ta teden začnemo debato s Homo Emotikusom, ki ga nadgradimo v Homo Emotikus Omejenikus. Peli pove drugi del ptujske štorije, ki se je končala bolj klavrno, kot se je sam spomni. Zahtevamo vikend za vse, pa magari v Halozah. Trudimo se, da ne bi govorili o zgodbah iz služenja vojaškega roka in še enkrat povemo naše prepričanje, da vojne niso v redu. 

V samem poglavju se zgodita dva zgodovinska dogodka. Krikkiški roboti sestavijo ključ in ga vstavijo v ključavnico in tako odprejo ovojnico po-časa in zadnjič naredijo vap in izginejo. Mi se pogovarjamo tudi o risankah in ugotovimo, da je Trillian puška, ne spomnemo se pa da je Čehova puška. Mogoče je bolj Čehov kill-o-zap. 

Drug zgodovinski dogodek je ta, da Zaphod vstane od mrtvih, naši junaki pa so spet prepozni. "Ta obupni občutek nemoči, kaj." … je rekel Artur, vendar se nihče ni zmenil zanj. V zadnjih nekaj sekundah smo skrili zvočni test za mlajše od 18 let. Vsem, ki boste slišali in vas bo zvok zmotil, se že vnaprej opravičujemo za vse nevšečnosti.  

Zdravo. Tokrat začnemo s prostim trgom in sklenemo, da se moramo odločit', kaj bi imeli v življenju in v družbi. Če se nas vpraša, bi imeli družbo, ki je dobra za vse. Imeli bi tudi SDK in igrali Olafa v Frozen 3. Sicer pa v epizodi obdelamo Vražjebojne Silastike, ki so tako hitre jeze, da jim je za spopad z vami zadostovalo že dejstvo, da ste se rodili. 

Naletimo na nekaj podobnosti med stanjem na našem planetu in študiramo, kje so tiste ideje, za katere se je vredno boriti. Tudi o lenobi spregovorimo in o dejstvu, da je lenoba gonilo napredka. Seveda se malce pogovarjamo tudi o poglavju samem. 


Tudi o superračunalniku, ki sliši na ime Haktar in so ga Vražjebojni Silastiki naredili samo zato, da bi ustvaril dokončno orožje. Ugotovimo, da je bil Haktar presunjen, šokiran in seveda ni hotel uporabiti orožja, ki ga je naredil ... in na koncu špekuliramo, kaj imajo z vsem skupaj krompirjevi ocvrtki? 

Zdravo. Vsem ženskam želimo vesel 8. marec in naj bo enakopravnost vsak dan, ne samo na ta dan. Spomnimo se tudi na 44. obletnico radijske igre, po kateri je nastala neka knjiga, TV serija, računalniška igra in še kaj in da bi avtor teh del te dni praznoval 70. rojstni dan. Naj počiva v miru. 🙏 

Ugotovimo, da smo za jod prestari, zato si bomo raje omislili 5G telefone, čeprav smo tehnično že vsi trije mrtvi, ker smo cepljeni. Spomnimo se na žur iz prejšnjih epizod in na žur s pritlikavci, kot sta jih prirejala Freddy Mercury in volk iz Wall Streeta, debata zanese na temnopolte ljudi in glasbo, ki ni edina stvar, katero smo jim belci ukradli in vzeli za svojo. 

Proti koncu zelo dolgega intra odigramo 23. poglavje v celoti ... v mini podkast oz. radijski igri, razglaboljamo kaj je bolje: fuk ali Belgija in ugotovimo, da Belgija zagotovo ne, se ustavimo tudi na gasilski veselici in pridemo do zaključka, da je na drui strani šanka težje, kot na strani, kjer smo ponavadi. Sploh za punce, ki so nemalokrat v bistvu zelo poceni plačane psihologinje. 

Nekaj zadnjih minut epizode celo posvetimo poglavju. Juhuuu.