

Sončni blogMar 27, 2023

Izobilje vode na Luni
Ugibanja o obstoju vode na Luni so stara več kot 400 let. Šele leta 2020 je misija SOFIA dokončno potrdila, da je ta spojina dejansko prisotna na našem satelitu. Zdaj so kitajski znanstveniki poskrbeli še za eno senzacijo, saj jo odkrili, da se voda na Luni skriva v prav posebnem rezervoarju, v notranjosti mikroskopskih steklenih delcev. Članek na soncniblog.com: https://soncniblog.com/izobilje-vode-na-luni/ Video na Youtube (@BlogSolar): https://youtu.be/I9GZHJzpBCQ Spotify: https://open.spotify.com/episode/7oyWSYYKSn4VFdgtiOmTP2?si=288871e07b8b4e59 Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Izobilje-vode-na-Luni-e244hng

Stare fotografije so razkrile delujoči ognjenik na Veneri
Do sedaj smo poznali le dve nebesni telesi v Osončju, za kateri smo vedeli, da na njiju obstajajo delujoči ognjeniki. Zdaj se je temu ekskluzivnemu klubu pridružila še Venera. Zakaj je trajalo tako dolgo, da smo pridobili dokončne dokaze za delujoči ognjenik na tem planetu?
Youtube (@soncniblog): Članek: https://soncniblog.com/stare-fotografije-razkrivajo-delujoci-ognjenik-na-veneri/ Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Stare-fotografije-so-razkrile-delujoi-ognjenik-na-Veneri-e218h15 Spotify: https://open.spotify.com/episode/1zCG00j1f3zd4fK6rQsxfg?si=78580874cc6148fb

Starodavne katastrofe na rdečem planetu
Ko je sonda Viking 1 pristala na Marsu nam je poslala posnetke pokrajine, za katero smo vedeli, da jo je izoblikovala tekoča voda. Toda posnetki se niso skladali s pričakovanji znanstvenikov. Ti so mnogo pozneje ugotovili, da so pokrajino, v kateri je pristal Viking 1, izoblikovale naravne katastrofe, ki se danes na tem planetu več ne morejo zgoditi. Šlo je za čisto prave (mega)cunamije.

Sneg na Saturnovi luni
1. julija leta 2004 se je v orbito okoli Saturna vtirila misija Cassini. Od tam nam je naslednjih trinajst let pošiljala prelepe posnetke tega drugega največjega planeta v Osončju, pa tudi nekaterih njegovih lun, kot so Titan, Rea, Japet, Fojba ter mnoge druge. Za znanstvenike, ki proučujejo planete našega Osončja, pa ti posnetki nimajo le estetske vrednosti. Njihova vsebina raziskovalcem obelodanja pojave, ki se dogajajo tako na površju teh nebesnih teles, kot tudi globoko v njihovi notranjosti. Pa ne le to. Fotografije nam pripovedujejo tudi zgodbe o tem, kaj se je s Saturnom ter njegovimi lunami dogajalo v daljni preteklosti.
Leta 2005 nam je sonda Cassini poslala prve podrobne fotografje prav posebne lune z imenom Enkelad. Gre za šesto največjo Saturnovo luno ter devetnajsto največjo v Osončju. Njen premer znaša 500 kilometrov, njeno površje pa povečini prekriva čisti ter dokaj sveži vodni led. Na slikah Enkelada, ki jih je naredila Cassini, so znanstveniki v bližini njenega južnega pola zaznali množico krioognjenikov, ki nenehno bruhajo ogromne količine snovi, ki med drugim vsebuje veliko vodne pare. Preko sto krioognjenkov vsako sekundo v višave požene okoli 200 kilogramov tega materiala, katerega hitrost doseže 2000 kilometrov na uro. Zaradi izredno nizke temperature na Enkeladu, ki je v povprečju enaka -200º C, vodna para hitro zamrzne. Del te vode uide v vesolje in ostane ujet v Saturnovem obroču E, preostanek pa pade nazaj na Enkeladovo površje v obliki - snega.
Toda, od kod voda na Enkeladu? Kako je mogoče, da obstaja v tekočem stanju? In kaj njena prisotnost pomeni za morebiten obstoj življenja ne tej luni?

Nenavaden tovor na krovu misije Artemis 1
Pred nekaj dnevi je v Tihem Oceanu, blizu mehiške zvezne države Baja California, varno pristal modul Orion, osrednji del misije Artemis 1. Ta misija je proti Luni poletela šestnajstega novembra letos in sicer kot prva v okviru programa Artemis. Namen misije Artemis 1 je bil testirati različne sisteme, ki bodo v bodoče omogočali transport ter bivanje astronavtov. NASA namreč načrtuje skorajšnji pristanek astronavtov na našem naravnem satelitu.
Na krovu Artemis 1 se je nahajalo precej dragocenega tovora v obliki znanstvenih eksperimentov ter majhnih CubeSat satelitov, ki so namenjeni proučevanju različnih pojavov v vesolju, predvsem v Osončju. Na njenem krovu pa se je nahajal tudi nekoliko nenavaden tovor, katerega namen na prvi pogled ni prav očiten. Tukaj opisujemo sedem stvari, za katere niste vedeli, da jih je v vesolje ponesla misija Artemis 1.

Razgovori in odgovori ravnozemljanom
Pred nekaj meseci sem zaradi svojih objav postal tarča ravnozemljanov. Tukaj so moji odgovori na nekatere njihove komentarje.

Na obisku v Evropski vesoljski agenciji
Tokrat sem imel priložnost obiskati ESOC, center Evropske vesoljske agencije za vesoljske operacije. Čemu služi ESOC in kaj vse zanimivega najdemo v njem, pa v temle podcastu.

Kako smo dobili Luno
Vsi poznamo Luno. To je, tako za Soncem, najsvetlejše telo na nebu. Razsvetljuje nam temne noči, povzroča plimovanje ter usodno vpliva na življenske cikle nekaterih živih bitij. Ljudje so se že od nekdaj spraševali, kaj pravzaprav Luna je. Danes se zavedamo, da je Luna . . . Pa saj vemo, kajne?

Katastrofa, ki je ustvarila Saturnove obroče
Saturn je svoj neuradni naziv najlepšega planeta v Osončju dobil zaradi prečudovitih obročev, ki ga obdajajo. Ta planet sicer ni edini z obroči, vendar so v primeru Saturna te tvorbe mnogo večje in svetlejše kot tistih okoli ostali plinastih orjakov. O Saturnovih obročih obstaja mnogo nerešenih vprašanj: koliko so stari? Kakšna bo njihova usoda v daljni prihodnosti? In ali bo Saturn kdaj izgubil svoj laskavi naslov?

Program Artemis: velika vrnitev človeštva na Luno
Letos decembra bo minilo 50 let odkar so se astronavti nazadnje sprehajali po površju našega edinega naravnega satelita. 14. decembra leta 1972 se je posadka Apolla 17 pod vodstvom poveljnika Gena Cernana poslovila od Lune in to je bil konec najbolj velikopoteznega in najdražjega vesoljskega programa v zgodovini človeštva. Obisk Meseca je mnogim vliv upanje na skorajšnjo kolonizacijo, ne le Lune, temveč kar Osončja. Toda izkazalo se je, da je bil program Apollo izjemno drag projekt, ki nam je prinesel premalo praktičnih koristi. Tako si podobnega podviga vse do danes ni privoščila nobena druga država. Leta 2017 pa je ameriška NASA naznanila začetek programa Artemis. Končno naj bi se človeštvo vrnilo na Mesec, pri čemer pa naj bi tokrat to nebesno telo osvojili trajno. Pri vsem tem, pa naj bi bil projekt Artemis le odskočna deska za veliko bolj ambicijozen projekt.
Kakšni pa so pravzaprav cilji programa Artemis? Kako bo potekala njegova izvedba? Kdo vse sodeluje v tem projektu? In ali Artemis res pomeni začetek kolonizacije vesolja?

Kako je Rimska cesta vplivala na razvoj Zemljine skorje
Zemlja je edinstven planet v Osončju, saj na njej najdemo celine, ki jih obdajajo globoki oceani. Obstoj obojih je med drugim posledica dejstva, da jezunanja plast našega planeta, torej skorja, trdna. V splošnem sprejete znanstvene razlage govorijo o nastanku ter nenehnem obnavljanju Zemljine skorje, ki jeposledica procesovv notranjosti našega planeta. Toda nedavno odkritje znanstvenikov avstralske univerze Curtin pod vodstvom profesorja Chrisa Kirklanda, je te teorije vsaj delno postavilo pod vprašaj. Ta skupina znanstvenikov je nedavnopredstavila tezo, da je zgodaj v Zemljinem obstoju njeno skorjo pomagala izoblikovati kar naša Galaksija oziromaRimska cesta.
Kako so Kirkland in sodelavcem prišli na tako radikalno idejo? Kakšne dokaze imajo zanjo? In kako naj bi se ravno naša Galaksija vmešala v nastanek Zemljine skorje?

Zakaj sta Uran in Neptun različne barve?
Uran in Neptun sta najbolj zunanja planeta v Osončju. V mnogih pogledih sta si zelo podobna, zaradi česar ju pogosto imenujemo dvojčka. Oba sta tudi modre barve, vendar različnih odtenkov. Znanstveniki so sedaj ugotovili vzrok te razlike, ki tiči v sestavi zunanjih plasti njunih atmosfer.

Ledena orjaka, v katerih dežujejo diamanti
Dva planeta, ledena orjaka v svojih notranjostih skrivata pokrajino iz čistega diamanta. Če bi se tam lahko sprehajali, bi nam diamanti dobesedno deževali z neba. V tej epizodi razkrijemo o katerih planetih teče beseda, zakaj v njuni notranjosti pride do tvorbe diamantov in kako smo do tega odkritja sploh prišli.

Kozmična grožnja vašemu računalniku
Kako majhni delci iz vesolja povzročajo napake na naših računalnikih.

Težave s kisikom za astronavte
Kaj dihajo astronavti? Od kod jim kisik? Kako bodo ta plin pridobovali bodoči prebivalci na Luni in Marsu?

Kaj so nam o vikingih razkrili skrivnostni delci iz vesolja?
Kako so nam majčkeni delci iz vesolja omogočili določiti obdobje, ko so se Vikingi naselili v Severni Ameriki.

Dan, ko je izginil Sončev veter
Kako je Sončev veter nekega dne skrivnostno izginil.

Podnebne spremembe 6 - kozmični delci
Zadnji v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

Kdo je raztresel vesoljsko steklo v puščavi Atacama?
Kako je skrivnostni vesoljski popotnik raztresel steklo po puščavi Atacama.

Podnebne spremembe 5 - kratka zgodovina podnebnih sprememb na Zemlji
Peti v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

Kaj je najstarejša snov na našem planetu?
Kako sta nam dva meteorita prinesla trdnine, ki so nastale ob rojstvu Osončja in še veliko prej.

Podnebne spremembe 4 - indikatorji preteklega podnebja
Četrti v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

Bi lahko pili vodo z Marsa?
Neverjetna zgodba o odkritju tekoče vode na površju našega soseda.

Podnebne spremembe 3 - ogljikov dioksid
Tretji v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

So organske molekule na Marsu dokaz za obstoj življenja na rdečem planetu?
Kako smo na rdečem planetu odkrili osnovne, za obstoj življenja nujno potrebne, molekule.

Podnebne spremembe 2 - Milankovićevi cikli
Drugi v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

NASINA misija bo raziskovala zemeljski plin na Titanu
Zgodba o tem, kaj bo NASINA misija Dragonfly iskala na površju največje Saturnove lune.

Nam preti padec asteroida?
O tem, kaj vse nam iz vesolja pade na glavo. Od kozmičnega prahu pa do asteroidov.

Kaj sploh je vesoljsko vreme?
Poleg navadnega, torej meteorološkega vremena, obstaja tudi vesoljsko vreme. O tem, kaj to pravzaprav je in kako lahko vpliva na naš vsakdan, pa v temle prispevku.

Taborni ognji na Soncu
Evropska vesoljska agencija je v orbito okoli Sonca poslala misijo Solar Orbiter, ki nam je poslala najbolj podrobne posnetke Sonca v zgodovini. Tam pa jo je čakalo prijetno presenečenje - pojav, ki so ga znanstveniki poimenovali taborni ognji.

Velika težava vesoljskih potovanj
O tem, kako nam majčkeni delci visokih energij lahko preprečijo potovanja na druge planete.

Kratka zgodovina Sončevih ciklov
O aktivnosti Sonca skozi stoletja.

Izgubljena v vesolju - naša najstarejša vesoljska misija
O tem, kako nam Voyager 1 in 2 že več kot štirideset let pošiljata neprecenljive podatke o Osončju.

Velika podnebna ohladitev, ki je ne bo.
Kako so domači in tuji mediji objavili lažno novico o tem, da se približuje ledena doba.

Tako smo odkrili Sončev veter.
Zanimiva zgodba o tem, kako smo odkrili veter s Sonca.

Luna in prometne nesreče. Pa vprašajmo znanost.
Zgodba o tem, kako je znanost ovrgla v Sloveniji razširjen mit.

Podnebne spremembe 1 - uvod
Prvi v seriji šestih prispevkov o astronomskih in drugih naravnih vzrokih za podnebne spremembe.

Devet geomagnetnih neviht, ki so se zapisale v zgodovino
Kako nam je v preteklosti zagodlo vesoljsko vreme.

Geomagnetna nevihta, ki je spremenila znanost
Geomagnetna nevihta, ki se je zgodila leta 1859 in je spremenila znanost.

Vesoljski teleskop James Webb - najbolj nora misija do zdaj
Vesoljski teleskop James Webb je ena najbolj tehnološko zahtevnih misij do sedaj. O tem, kaj natančno se bo moralo zgoditi, preden bomo dobili prve slike, ki jih bo ta teleskop posnel, pa v tem prispevku.

Geomagnetna nevihta, ki je sprožila podmorske mine.
Prispevek o tem, kako jo je vesoljko vreme zagodlo ameriški mornarici.

Kako smo odkrili vodo na Marsu
a