Online biznis na izi

Ko so za mano so naporni tedni vem, da nima smisla kriviti retrogradni merkur, polno luno, februar ali pa odsotnost moža. Tako se včasih zvezde postavijo, da enostavno ne čutim več tiste svoje prave energije, s katero tako rada delam, ustvarjam, spreminjam svet. Ja, rekla sem spreminjam svet.

Ampak če hočeš spremeniti svet, saj veš, je pomembno, da najprej spremeniš sebe. Spreminjanje je proces, ki se v resnici nikoli ne konča. Če enkrat stopiš iz cone udobja, še ne pomeni, da je to dovolj. Dovolj je v tistem trenutku, kaj pa potem?

Verjamem, da sem na ta svet prišla tudi zato, da spremenim pogled na to, koliko in kaj sme ženska, ko enkrat postane mama.

Sme stran od otroka za kakšno uro?

Sme za kakšen dan?

Sme s prijateljico za vikend?

Sme brez otrok na počitnice za en teden?

Sme, če si to želi.

V nas je zelo močan program, ki nam na površje ne pripelje niti te želje.

"Ne želim si."

"Ok je tako."

"Želela sem si otroka."

"Otrok me potrebuje."

Vse to je res.

Pa vendar, če v tem trenutku tako zelo želiš odklopa, ti povem, da s tem ni nič narobe.

Ravno nasprotno - vsak odklop, odmik prinaša boljšo verzijo tebe, tebe kot mame, tebe kot partnerke, tebe kot podjetnice.

Od kar je moja misija, da premaknem čim več mam in jim dam dovoljenje, da se odmaknejo, da si podarijo vikend, popoldan ali pa teden, si upam trditi, da sem k temu spodbudila že več kot 100 žensk. Z zgledom. Z izkušnjo. Pozitivno.

Letos februarja sem šla za vikend sama na morje.

Čisto sama, brez prijateljic, brez kogarkoli.

Sama sem se potepala naokoli.

Sama sem šla v konobo na kosilo (Kelner mi je rekel, ko me je zagleda – za dve osobe? Jaz pa njemu – ne, sama sam. Tako čudno, ne?)

Sama sem odkrivla kotičke Krka, ki jih še nisem poznala.

Sama sem si skrbno pripravila zajtrk.

Sama sem zvečer pogledala film.

V letošnjem planu imam 4 takšne odmike.

Ker vem, da jih potrebujem.

Vse bolj potrebujem tišino. Mir. Da sem sama s sabo.

To menda pride z leti, a?

Povem ti, da ptički drugače pojejo zjutraj.

Da sonce drugače sije.

Da kava drugače diši.

Da opoldanski spanec brez budilke res paše.

Želim si, da bi si čim več mamic dovolilo odmika.

Ker ko se vrnemo, se definitivno vrnemo v boljši verziji sebe.

Samo tako smo lahko še boljše ženske, žene, mame, podjetnice.

Navijam zate.

Sanja

Danes želim s tabo deliti eno krasno metaforo, ki sem jo pred časom slišala na roditeljskem sestanku – tretji razdred osnovne šole.

Pogovarjali smo se o tem, kje je meja med svobodo otroka in kdaj so neki okvirji nujni za zdrav in varen razvoj. Pa reče učiteljica: Dokler ne obvladaš inštrumenta ne moreš improvizirati.

O uau! En stavek, ki res res veliko pove. Ti da misliti ne samo o otroku, ampak tudi o tem, kako si sicer v življenju svobodo predstavljamo na različne načine.

Da o biznisu ne govorimo.

Ne bom šla zelo široko.

Vzemimo za primer online biznis in kako pomembno je, da poznamo jasne korake, kako:

- opredeliti ciljno skupino

- razumeti izziv, ki ga ima naša ciljna skupina

- pridobiti email naslove tistih, ki že iščejo rešitev, ki jo mi imamo

- kako sestaviti svojo ponudbo

- katere besede uporabiti, da te slišijo pravi ljudje

- kako postaviti cene

In še in še in še bi lahko naštevala.

Ko greš ta proces enkrat skozi in ga začutiš s celim bitjem, tudi občutiš kaj pomeni, da ti uspe ponudbo tudi prodati ... potem, šele potem se lahko greš improvizacije.

Kakšen proces podaljšaš, kje skrajšaš in opazuješ, kakšen rezultat dobiš in potem spet improviziraš in se učiš.

Ampak ej, to ne gre brez osnov.

Mislim, saj v resnici gre, ampak prihodka ni.

Enostavno se ne proda.

In potem gremo korak nazaj in še korak nazaj in pridemo do temeljev.

Ja, nujno je, da si temelje postaviš, ker kako pa naj hiša, pardon online biznis stoji brez temeljev?

Se ti ne zdi, da improvizacija izgubi ves čar, če sčasoma dojameš, da ti ne prinaša prihodka?

Če imaš dovolj improvizacij s prodajo svojih online tečajev/članstev/programov, se mi oglasi na mail: sanja@sanjakrizan.si.

Navijam zate.

Sanja

Najprej bomo zgradili štalco, potem pa ...

Tudi v biznisu namreč naši možgani delujejo po programu najprej štalca, potem pa kravica.

Kaj mislim s tem?

Preden točno vemo, kaj bomo spakirali v online tečaj, se nam zdi, da nujno moramo zakupiti domeno in se dogovoriti za postavitev spletne strani.

ALI PA

Preden vemo, kako bomo poimenovali spletni tečaj, se že ukvarjamo s tem, kje bomo snemali, kako bomo snemali, kako se uredijo videi in kakšno kamero potrebujemo.

ALI PA

Preden vemo, kako bo ime naši brezplačni vsebini, jo z vso vnemo par tednov (ali pa še več) ustvarjamo in tako zapravimo ogromno časa, včasih za prazen nič, ker z vsebino popolnoma brcnemo mimo.

ALI PA

Preden se nam sploh sanja, kaj je tisto, kar se bo stranka ob nas naučila, že razmišljamo, kako bomo tehnično izvedli spletni tečaj in kaj vse se moramo naučiti o platformah.

Ne, ne, ne.

V online biznisu ne deluje NAJPREJ ŠTALCA, potem pa KRAVCA princip, res ne.

Če imaš ta program zakoreninjen v sebi, se ga prosim, v imenu vseh tvojih potencialnih strank, ki te čakajo, skušaj čim prej znebiti.

Naše potencialne stranke iščejo zase REŠITEV.

Ne iščejo naše spletne strani.

Niti ne naše platforme.

Niti ne našega freebija.

Niti ne iščejo tehnike, ki jo mi obvladamo.

Najprej želijo prepoznati, ali jih mi res razumemo ali ne.

Ampak res razumemo.

Tega jim pa ne moremo pokazati drugače kot s pravimi sporočili.

S pravim načinom komunikacije.

Veš, da je cca. 90% slabe prodaje (ali pa da se prodaja sploh ne zgodi) krivo to, da ne znamo pravilno povedati, kaj ponujamo?

Hecno, ne?

Ker to pa menda ja znamo.

Ne, ne znamo.

Večinoma ne znamo.

Ker tega nas pa res niso učili v šoli.

In to ni nekaj, kar se naučiš v enem tednu.

Se pa definitivno lahko naučiš v 90ih dneh, kolikor traja Online biznis akademija, v kateri ne samo ustvariš svoj online tečaj, ampak se tudi naučiš o njem govoriti tako, da te tvoja idealna stranka SLIŠI in reče - KJE PLAČAM.

Je morda čas, da se nehaš učiti na svojih napakah in se mi pridružiš v Online biznis akademiji? Pošlji mi mail (sanja@sanjakrizan.si) in ti povem, kako naprej.

Navijam zate.

Sanja

Mnoge zamujene priložnosti se vrnejo.

Nekatere pa se ne.

Tiste, ki nam ne morejo vrniti naših let, so zamujene za vedno.

Zato danes ti polagam na srce: prej kot začneš slediti svojim sanjam, delati to, v čemer res uživaš in s čemer spreminjaš svet tudi drugim ljudem na boljše, manj bo obžalovanj za to, da se na to pot nisi podal, podala že prej.

O kakšni poti to govorim? Glej, veš kaj se mi pogosto dogaja?

Da pridejo do mene ljudje, ki rečejo – joj, pa jaz ne vem, kaj lahko ljudem dam, kaj lahko iz znanja in izkušenj, ki jih imam, ustvarim.

Vem, tudi jaz zase nisem vedela in sem zato šla po daljši poti.

Najprej sem začela delati, učiti ljudi 1:1 v živo.

Tako sem delala leto pa pol.

Objave, maili, iskanje novih strank, priporočila od ust do ust.

Na neki točki sem ugotovila, da imam za življenje premalo časa.

Da moj biznis ne raste.

Jaz pa da se ne premikam naprej.

Ker se nimam časa učiti, nimam časa rasti, nimam časa napredovati.

Pred vrtcem sem vse dlje sedela v avtu, da bi se povezala sama s sabo in našla tiste zadnje prepotrebne atome energije za okvarjanje z dvema malima otrokoma.

Popoldan sem bila utrujena.

Izčrpana, čakala sem, da mine dan, da gresta spat, jaz pa tudi.

Začaran krog, ki si ga nisem želela.

Sem zato šla na svojo pot?

Ne, šla sem zato, da bi lahko bila takšna mama kot sem si želela.

Pa nisem več bila.

Zdelo se je, da imam vse niti v svojih rokah, pa jih nisem imela.

Vedela sem, da obstaja še kakšna druga pot.

A do nje sem prišla po daljši, bolj boleči poti.

Če bi se takoj, ko sem šla na svoje, znala odpraviti v online svet, se nič od tega ne bi zgodilo.

Morda pa ne bi znala prepoznati v kakšnem začaranem krogu se ti vrtiš.

Zato imam zate krajšo pot.

Pot, ki pelje direktno v online svet in ti prihrani ogromno časa in energije.

Kar ti danes želim povedati je, da greš lahko z mano »na štop« in prideš hitreje do cilja.

Povej mi, kaj je tisto, o čemer lahko govoriš ure in ure in te nihče ne more ustaviti? Kaj je tisto, za kar te kličejo prijatelji, sodelavke, sosede in znanke, ti pa jim z veseljem pomagaš?

Te sprašujejo za recepte, kako pozdraviti bolečino, kako podpreti otroka, kako nakupovati, kako se boljše prehranjevati, kako izgubiti odvečne kilograme, kako meditirati, kako prihraniti več denarja, kako vzgajati otroke, kako prirediti zabavo za rojstni dan, kako se naučiti jezika, kako oglaševati, kako napisati vabilo, kako ustvarjati z otrokom, kako šolati na domu, kako, kako, kako ...

No, vse to, kar tako nesebično ponujaš svetu je vredno zapakirati in s tem pomagati še več ljudem. Mimogrede pa sebi ustvariti finančno svobodo in zaupanje v jutrišnji dan.

Kako se to naredi, ti pokažem v Online biznis akademiji.

V tebi bom zbudila zaupanje, da tudi ti zmoreš. Da tudi ti v sebi nosiš neizmeren potencial. In da si lahko to, kar si, ob tem pa lepo služiš in uživaš več prostega časa, ko seveda ustvariš svoj spletni tečaj in ga tudi PRODAŠ. Oglasi se mi na mail sanja@sanjakrizan.si

Navijam zate.

Sanja

Najprej mi povej, če te vprašam, kaj je bilo tisto, zaradi česar si zalaufala svoj biznis ... kaj rečeš?

Je bila tvoja želja pobegniti iz službe od 8ih do 16ih (pardon, 19ih)?

Ker ti je bilo dovolj dela z ljudmi, s katerimi nisi več želela delati?

Je bila v tebi želja delati več tega, kar ti je fajn in čim manj tega, česar ne maraš?

Razumem te. Lahko mi verjameš. Občutek imam, pa mislim, da se ne motim – svoj biznis si zalaufala zato, da bi bila bolj svobodna. Ne pa da bi to bila tvoja nova služba, v kateri bi delala še več kot prej.

V tem trenutku pa se zdi, da se nagibaš bolj v to, da delaš še več.

Sicer uživaš, ampak čutiš pa tudi utrujenost in počasi izgubljaš motivacijo.

Imam prav ali se motim?

Če še vedno iščeš način, kako prodati več in živeti bolj svobodno, imaš storitev, s katero podpiraš svoje stranke preko interneta, jih učiš, potem je čas, da nehaš delati »po starem«. S še več dela namreč nikoli ne prideš do svobode. Ravno želja po svobodi te je pripeljala v online biznis.

Enako velja zame. Zato s teboj želim deliti svojo zgodbo o tem, kako sem tudi jaz sprva delala svoj biznis še po starem.

Oglasi se mi na mail (sanja@sanjakrizan.si), da ti povem, kaj lahko dobiš z mojim programom Online biznis akademija, kjer te v 90ih dneh naučim, od A do Ž, kako ustvariti svoj spletni program, ne pregoreti in ga PRODATI. Ja, pri meni ne delamo zato, da nekaj naredimo. Delamo, da zaslužimo denar.

Ker če si kaj želim zate je, da si zgradiš biznis iz svoje strasti in da potem uživaš, ne pa da se ubijaš cele dneve in delaš rahlo pozitivno nulo.

Pridi po znanje, izkušnje in motivacijo, da svoj biznis spakiraš v online tečaj.

Oglasi se mi na mail, da vidiva, če je moj program zate.

Komaj čakam tvoje sporočilo.

Navijam zate.

Sanja

Zastareli programi razmišljanja so velika ovira na biznis poti marsikaterega online podjetnika. Mnogi ljudje iz dneva v dan živijo s strahom. Tudi, ko jim nekaj uspe, si rečejo, kaj pa če jutri ne bo? Ko zmagajo, se ozirajo naokoli, kaj jih bo počakalo, da jim bo pokvarijo veselje? V srcu že čutijo svobodo, obenem pa kot bi bile noge pretežke, da gredo naprej. Vedo, da obstaja velika verjetnosti, da je pod soncem dovolj prostora tudi za njih. Da lahko zjutraj sproščeno vstanejo. Par minut pred otrokom. Globoko vdihnejo, izdihnejo. Z družino pojejo zajtrk, tak sproščen, brez priganjanja. Potem se pa počasi odpravijo od doma. Brez dretja na vratih. Brez zamujanja. Brez hitenja. Počasi. Ker časa je dovolj, če ga nameniš pomembnim stvarem. Če to ni hitenje na nek sestanek ali hitenje, da lahko napišeš nek dokument, pošlješ nek mail nekam. To hitenje je tisto, ki naseljuje strah v nas. Strah, da ne bomo zmogli, ne bomo utegnili, da nam ne bo uspelo. In kako naj iz tega človek začne ustvarjati svoj biznis? Kako naj sproščeno brez strahu zaupa, da bo vse ok? Kako naj se sploh odpravi na drugačno pot? EN SAM ODGOVOR IMAM: nikakor ne na svojo roko. Nikakor ne po svoje. Nikakor ne brez da se obkrožiš z ljudmi, ki te RAZUMEJO in lahko podprejo. Samo tako so noge lahko dovolj lahke, da se na svoji poti lahko premakneš v tisto umirjeno jutro. Jutro, kjer potem, ko odpelješ otroke v vrtec in šolo, doma v miru spiješ kavo in se posvetiš svojemu biznisu. Tistemu, kar najraje delaš. Tvoje noge so lahko vsaj malo lažje.   Tvoj pogled je lahko usmerjen vsaj malo dlje kot včeraj. Sonce te bo pogrelo topleje in seglo do srca. NIHČE drug ne ustvarja tvojih prihodnjih dnevov in let kot ti. Vem, da je včasih res težko. V nas so stari programi, ki nam govorijo: redna služba, nedoločen čas, odgovornost do otrok, odgovornost do ne vem koga vse. Pa vendar ... naj te ustavim. To niso tvoji programi, ki bi morali ostati s tabo. Ti si lahko izbereš svoje programe. Svoj način razmišljanja, ki je drugačen od razmišljanja tvojih staršev in tvoje okolice. Vem, da se da in da ti to zmoreš. Obkroži se torej z ljudmi, ki te razumejo in te lahko podprejo. Lahko je to skupina podobnomislečih podjetnic ali pa mentorska skupina. Lahko je to mentor ali coach, ki mu zaupaš, ker je nekaj korakov pred tabo. Pomembno je le, da izbereš prav. Da ne iščeš podpore tam, kjer je ne moreš dobiti. Tam te čakajo samo zastareli programi razmišljanja. Navijam. Sanja

Tudi s.p.-jevka ima neko minimalno nadomestilo v času porodniške.
Ampak s.p.-jevka ne gre samo na porodniško in se po enem letu vrne in jo vse čaka točno tako in tam kot je bilo. Ja, tako je, ko se vrneš po porodniški nazaj v redno službo.

Ampak danes govorim o s.p.jevki na porodniški.

Veš kdo skrbi pred porodniško za to, da ima dovolj prihodkov?

Ona.

Veš kdo neprestano dela, da pridobiva nove stranke in njen biznis raste?

Ona.

Veš kdo ji piše objave, maile, snema videe?

Ona.

Veš kdo ponoči ne spi, ker prodaja ni šla po načrtih?

Ona.

Veš kdo plačuje vsak mesec prispevke in morda celo ddv?

Ona.

In ona potem dobi dojenčka.

Misliš, da lahko popolnoma izklopi iz svojega biznisa?

Misliš, da ji je eno leto z otrokom podarjeno brezpogojno?

Misliš, da lahko svoje stranke eno leto pusti čakati in se vrne in jo vse počaka?

Ne. Ne. In ne.

Ona bi se sicer lahko izklopila, ampak njej srce ne da.

Ona je na svoji srčni poti.

Njej so njene stranke družina.

In njej je misel na to, da bi jih pustila čakati in jih ENO LETO ne bi podpirala, nedopustna.

Lahko sem ob njej in ji govorim, da jo bo vse počakalo.

Lahko sem ob njej in jo na daleč objamem, ko jo bo skrbelo.

Lahko sem ob njej in ji iz dneva v dan govorim, da dojenček ne bo nikoli več dojenček. Lahko jo spomnim, da si je tako dolgo in tako močno želela biti mamica. Lahko sem ob njej, ko podvomi vase.

Ampak v resnici je s.p. mamica s svojimi mislimi lahko tako prekleto sama in nerazumljena.
Zato če imaš kje ob sebi s.p. mamico z dojenčkom - objami jo. Povej ji, da jo bo vse počakalo. Naj zaupa, da bo vse tako, kot si je zamislila in še lepše in da bo otroček še prehitro odšel v svet.

V mojem spletnem članstvu brezpogojno odločeni, kjer so zbrane podjetnice in podjetniki, ki imajo svoje online biznise, bomo to poletje dobili prvega dojenčka. Tako ponosna sem na to, da se o tem pogovarjamo in na to, da imajo v mojem spletnem članstvu mamice na porodniški brezplačno leto podpore.
Vsaj s to podporo lahko doprinesem k temu, da bodo mamice še bolj izkoristile čas z dojenčkom v prvem letu in ji bodo misli manj uhajale v slepe ulice. Kar pa je ključno – bodoča mamica se lahko na porodniško ustrezno pripravi in ji je potem lažje preživeti prve mesece popolnoma posvečena dojenčku. Če poznaš kakšno takšno zgodbo, jo prosim deli, da čim bolj podpremo mamice s.p.jevke.
Navijam zate.

Sanja

Govorila sem si, da se moje življenje zaradi otrok ne bo spremenilo. To je bil moj glasni plan. Seveda, še preden sem zanosila, da ne govorimo o tem, ko sem rodila. Ne, ne, čisto nič se ni spremenilo. No, razen ...

1. Da nenadoma v življenju ni bilo več časa za nič.

2. Da je moja edina in glavna skrb postala to, da sta zdrava.

3. Pa to, da mi je nehalo biti vseeno, kaj pojemo.

4. O, pa tudi to, da mi ni bilo več prav pretirano pomembno, kaj si drugi mislijo.

5. Vse, kar se mi je prej v službi zdelo alarmantno, mi je bilo zdaj "meh".

6. Nisem več pogledovala za nekim managerskim delovnim mestom.

(...)

Čisto nič se ni spremenilo. Razen to, da sem se jaz. Moje prioritete so se spremenile. To ne pomeni, da vsaka mama enako doživlja na novo postavljene prioritete. Ne pomeni, da je nekaj prav, nekaj pa narobe. Vsak ve zase. Jaz sem se počutila, da nisem spadala nikamor. Porodniška me je spremenila. Frida se me je zjutaj v vrtcu oklepala. Jokala kot da je konec sveta, ko se je le pomirila, sem oddirjala v službo, z nadetim nasmehom pripravljena, da se kot raketa poženem v nov službeni dan.

No, te rakete ni bilo več. Ostala je tam nekje pred porodniško. Zdaj se mi, pa če sem se še tako močno prisilila, izzivi v službi niso zdeli več tako pomembni. Hudo mi je bilo. Nisem spadala ne med moje sodelavce, ker nisem bila več tista Sanja od prej. Nisem se počutila, da sem dobra mama. Pa tako dolgo sem čakala to mojo Frido. Pet let. Potem pa, namesto radosti, občutek, da ne spadam nikamor in da nisem dobra mama. Nobeni mami tega ne privoščim. In nobenemu otroku.

Danes vem, da obstaja tudi drugačna pot. Po drugi porodniški se namreč nisem več vrnila v službo. Dala sem odpoved in o tem sem že govorila. Ne zato, ker bi z mojo službo bilo karkoli narobe, ampak zato, ker jaz nisem bila več tista Sanja izpred porodniške.

Navijam zate, da najdeš svojo pot.
Sanja

Ko rečem tehnika, mislim na vse možne oblike podpore, ki jih danes lahko vidimo na trgu: razne oblike vadbe, razni tretmaji, razne različice jog obraza, Access Barsi, NLP, transakcijska analiza, postavitev družine ipd.

Pogosto berem: "Jaz izvajam to tehniko."
"Ta tehnika ti res lahko pomaga."

To je tisto, kar tako pogosto vidim pri objavah, ko govoriš o tem, kaj ponujaš. Pa si res čisto čisto ziher, da tvoja stranka ve, da išče prav tehniko, ki jo ti obvladaš? Naj te razočaram. Ne, ne išče tega, res ne.

Tvojo stranko danes muči glavobol.

Tvoja stranka je danes neprespana.

Tvoja stranka je ugotovila, da je njen otrok odvisen od igric na telefonu.

Tvoja stranka ne zaupa v svoje odločitve.

Tvoja stranka ima težave z želodcem.

Tvoji stranki gre na živce njen partner.

To so izzivi, ki jih imajo ljudje. Ključno vprašanje, ki si ga postaviš, da preveriš, če se to, o čemer govoriš v objavah res dotakne tvojih strank je: Ali trenutno hodi po cesti in se sprašuje, kdo bi ji lahko s to in to tehniko pomagal? In ne, ona ne hodi po cesti in si govori: joj, ta tehnika bi mi pomagala, pa to bi zdaj nujno morala poskusit, pa tale terapija mi bo gotovo pomagala.

Njih ne zanima, kako boš rešila izziv. Njih zanima samo to, da jim ga znaš rešiti. Zato morda poglej par svojih objav za nazaj in pomisli, če nagovarjaš njihov izziv ali govoriš bolj o tem, kako ti lahko pomagaš. Misliš si: Ampak jaz lahko pomagam rešiti več izzivov. Fino, ampak če si multipraktik, te nihče ne sliši, ker prej ali slej sliši samo še to, kaj tvoja tehnika vse zna in zmore. Zato ne bodi multipraktik.

Najdi tisto, kar najraje pomagaš ljudem rešiti. Najdi nekaj, kar jim najlaže pomaga, da se premaknejo iz točke A v točko B. Kaj je njihova točka B? Njihova točka B je npr. naspanost, manj stresa, miren otrok, lahkotnost v telesu, pomirjenost z odločitvijo, ljubeč odnos. Pa še vse to je premalo konkretno. Njihova točka B torej nikakor ni tvoja TEHNIKA, tvoje ZNANJE, tvoji MODULI, tvoj PROGRAM.

Držim pesti, da res prepoznaš, s kakšnim izzivom danes hodi po cesti tvoja idealna stranka.
Navijam zate.
Sanja

V resnici imaš lahko še tako dobro naštudirane module, tako super posnete webinarje, tako uaaaaau storyje o tvojem tečaju, pa se ponudba ne bo prodala iz enega samega razloga – ker ne poveš natančno, kaj bo transformacija, ki jo bo tvoja stranka doživela zaradi tvojega programa.

Ljudje namreč ne kupujejo modulov, niti ne delavnic, niti ne tečajev.

Ljudje kupijo, ko jim ponudimo eno od teh 4 izbir oziroma rešitev:

ČAS, DENAR, STATUS, POMIRJENOST.

Kaj pomenijo te 4 izbire?

ČAS pomeni, da jim bo naša storitev ustvarila več (prostega) časa v življenju.

DENAR pomeni, da jim bo naša storitev pomagala ustvariti več prihodkov, ali pa prihraniti denar.

STATUS pomeni, da jim bomo z našo storitvijo pomagali doseči nek status pri sebi, v družbi, družini - biti bolj viden, pomemben, slišan ipd.

POMIRJENOST pomeni, da jim bomo pomagali najti več miru v sebi, več zadovoljstva, sreče.

Je to tako preprosto? Je.

Jim kaj od tega tvoja ponudba v resnici zagotavlja? SEVEDA JIM.

Vem, da jim vsaj eno od teh izbir zagotavlja, le da pogosto pozabimo govoriti o tem.

Pa je tako zelo pomembno. Ker ljudje ne hodijo po cesti in razmišljajo o tvojem modulu. Razmišljajo o tem, kako bi se končno naspali, kako bi prišli do več prihodkov, kako bi jih nehala vsak dan boleti glava, kako bo si končno lahko vzeli nekaj časa zase.

No, če tvojo ponudbo prodajaš skozi takšne oči, je to zmaga! Verjamem, da je tudi odziv na tvojo prodajo pravi. Torej ne bo držalo, da se tvoja ponudba ne bo prodala.

Je pa nekaj res. Lahko ti še tako dobro veš, kaj je tisto, kar je pomembno tvojim strankam, pa če nimaš postavljenih kanalov, kjer o tem redno jasno in glasno govoriš, potem je vse zaman. Zato poskrbi, da poleg pojavnosti na socialnih omrežjih postaviš tudi svojo lastno email bazo in s svojimi idealnimi potencialnimi strankami redno komuniciraš tudi preko emailov.

Če nisi 100% glede tega, kako prodajati preko socialnih omrežij, imam zate brezplačen tečaj, ki si ga lahko pogledaš tukaj: https://sanjakrizan.si/magneticna-formula-za-pisanje-objav/

Pred kratkim mi je stranka po coaching klicu poslala sporočilo: "Hvala, Sanja! Spet diham." Zdaj se najbrž sprašuješ, če sem se začela ukvarjati z zdravljenjem? V resnici ne. Je pa res, da med podjetnicami razsaja ena zelo huda avtoimuna bolezen, ki se ji reče - "sajbošlo".

Kaj so simptomi?

- Pogosta močno navdahnjena jutra, ko se zdi, da je cel svet tvoj in že kuješ načrte za čisto nov program, tečaj ali webinar in že pišeš tekst za pristajalno stran, za oglase, objave ...

- Čisto zabasan koledar, ampak še vedno se čuti prostor, da vanj vtakneš še eno dodatno aktivnost - mogoče webinarček, tečajček, brezplačniček (o pomanjševalnicah v naslednji točki).

- Uporaba pomanjševalnic za aktivnosti, ki sicer zahtevajo vsaj en mesec objav na socialnih omrežjih, en mesec email marketinga, kar nekaj vlaganja v oglase, dizajn, landing. Pomanjševalnice nam dajo tak poseben občutek, da bo vse skupaj zelo na izi.

- Občutek, da se bo svet podrl, če isti trenutek ko se ideja rodi v glavi, idejo ne spraviš v objave, webinar, tečaj in se na glavo vržeš v nekaj na videz podobnega temu, kar je bilo doslej, v resnici pa delaš vse na novo.

- Misel na to, da bi ponovila prodajne aktivnosti iz prejšnje akcije se ti zdi strašljiva in zato si raje vsakič izmisliš nekaj čisto novega. Ker kaj si bodo pa mislili sledilci.

- Vsako leto zalaufaš vsaj 2 do 3 nove ponudbe, ki zahtevajo ogromno dela in še ne prinesejo dovolj prihodkov.

Simptomi se ne pojavljajo nujno vsi naenkrat. Včasih so vsi prisotni, včasih samo eden. Ampak najmanj en od simptomov je prisoten ves čas.

K sreči obstaja zdravilo za vse to: jasna struktura vodenja online biznisa. Predpogoj, da se v loku izogneš bolezni je planiranje. S tem se izogneš ne samo tej bolezni, ampak tudi burn outu, ki čez čas sledi tej bolezni.

Ko so aktivnosti splanirane, je veliko manjši potencial, da se v nas zbudi "sajbošlo" sindrom. Planiranje tudi prinese mir v srcu in pogosto briše potrebo po tem, da ujamemo vsak shinny object, ki pride mimo.

Pa še nekaj je - če sami planiramo, se nam zdi, da je vse mogoče. Saj veš - "sajbošlo". Plan bo zagotovo preveč nabasan, koledar bo pokal po šivih. Ko pa nekdo od zunaj pogleda, nekdo, ki mu je mar zate, potem ZAČNEŠ PONOVNO DIHATI.

Tu sem, da ti podam roko. Za Online biznis akademijo se lahko prijaviš na čakalno listo (https://sanjakrizan.si/online-biznis-akademija/) in te obvestim takoj, ko bo možno vstopiti, tam se učimo tudi planiranja aktivnosti – na takšen preprost način. Samo tako se lahko izogneš tej zoprni bolezni.

“Zdelo se mi je, da bom zmogla sama,” mi je rekla stanka, ki je že dve leti na svoji poti in se odloča o tem, ali si dovoliti mojo podporo ali ne. Vprašala sem jo, zakaj je minilo dve leti, od kar sva se prvič srečali, da ni prišla v akademijo ali v moje spletno članstvo. Pravi, da se ji je zdelo, da bo že nekako sama postavila svoj biznis, saj je delala s srcem. Jaz pa tako pogosto vidim, da to ni dovolj.

S srcem prej ali slej pridemo do nekega prihodka. Ampak zelo malo primerov poznam, ki bi z brezplačnimi podporami, ebooki, knjigami, webinarji, delavnicami - dejansko prišli do rednih prihodkov s spletnimi tečaji ali članstvi.

Jaz nisem ta, ki si ne bi dovolila pomagati. Ravno nasprotno, jaz najprej pomislim - kdo me bo tega naučil, kdo mi bo pomagal. Ampak niso vsi jaz. Mnogi mislijo, da če ne bodo sami, da niso dovolj, da niso sposobni.

Ampak hej! Kdo te je učil …

✔️ kako si pridobiti prve stranke

✔️ kako si najti prave stranke

✔️ kako voditi Facebook skupino

✔️ koliko brezplačnih vsebin je smiselno imeti

✔️ kako si postaviti ceno

✔️ kako izpeljati prodajo

✔️ kako uporabiti email marketing zase

✔️ katere aplikacije in platforme izbrati

✔️ zakaj se tvoj tečaj ne prodaja

…

Ne vem, kako je s tabo, ampak mene tega ni učil nihče - ne na faksu, ne na gimnaziji. Jaz sem se tega učila od ameriških in avstralskih coachev. In vložila v to znanje ogromno denarja, za katerega mi ni žal. Mi je pa žal, ko gledam, da se nekdo matra in upa, da zdaj pa bo. Zdaj res bo.

Ne bo. Dokler nimaš jasne strukture in korakov, ne bo. Nič se ne bo spremenilo, če ti ne spremeniš svojega pogleda na znanje, ki ti manjka. Tu sem, da ti podam roko. Za Online biznis akademijo se lahko prijaviš na čakalno listo in te obvestim takoj, ko bo možno vstopiti: https://sanjakrizan.si/online-biznis-akademija/.

Pogosto vprašanje tistih, ki so na začetku svoje poti, ali pa se želijo počasi podati na svojo pot je – ali imam dovolj znanja, da lahko učim tudi druge. Se tuditi sprašuješ, če imaš dovolj znanja, da lahko učiš druge?

Govoriš si: samo še to preberem, samo še ta webinar pogledam, samo še na to delavnico grem, samo še ta certifikat pridobim ... in ta pot se nikoli ne konča. Beganje od coacha do coacha in brezplačnih nasvetov. Od brezplačne vsebine do brezplačnih tečajev. Začaran krog, ki ga vidim pri podjetnikih predvsem na začetku njihove poti. Pri nekaterih pa ti začetki trajajo tudi kakšno leto ali dve.

Te zanima, kdaj lahko z gotovostjo trdiš, da imaš dovolj znanja, da lahko učiš druge ljudi? Misliš, da obstaja kakšen ZNANJEMETER, ki bi ti to povedal? Da bi recimo rekli, da če na njem dosežeš rezultat 53%, da potem lahko začneš svoje znanje prenašati drugim. Takšen znanjemeter zaenkrat še ne obstaja. In če tudi bi obstajal, bi se težko zedinili okoli %.

Pa vendar obstaja način, da se prepričaš, da imaš dovolj znanja.

Moj predlog je kontraintuitiven – reči si, nič več ne potrebujem. Kar vem danes, je dovolj da lahko peljem tiste, ki ste, ki so par korakov za mano.

Ko pa že ustvariš denar, se izobražuj kolikor ti srce poželi.

S teboj želim deliti še 4 korake, ki so pomembni, da lahko začneš ustvarjati prihodek (zdaj, ko vemo, da imaš dovolj znanja):
1. Ustvari tečaj/program
2. Navdušiš sledilce
3. Prodaš svojo ponudbo
4. Rasteš

Brez skrbi. Tudi ko bo tvoj TRR poln, se znaš še kdaj vprašti - Kaj če kdo ugotovi, da nekaj ne znam? Nič zato, se pač naučiš. Se tudi tebi občasno zdi, da nimaš dovolj znanja? To zaupanje, da imaš dovolj znanja, (z)gradimo v Online biznis akademiji, prijavi se na čakalno listo tukaj:
https://sanjakrizan.si/online-biznis-akademija/.

Fran pravi, da prati umazano perilo pred drugimi pomeni “obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih”. In če socialna omrežja niso krasen poligon za to?

Zato pa ni redkost, da nam nobeni pralni praški ne morejo do živega. Včasih naletimo na objavo, ki ni oprana niti na 30, kaj šele na kaj več stopinj. Ali pa takšno, ki ni videla centrifuge in je polna klišejev.

Čeprav te popolnoma razumem in vem, kako se počutiš, kako močna je lahko želja, svoje mnenje deliti s svetom. Tudi meni se to neštetokrat zgodi. Ampak, kaj lahko pričakuješ od takih objav? Nekateri ti bodo kimali in te podpirali, nekateri bodo skomignili z rameni in šli naprej, nekateri pa se s tabo seveda ne bodo strinjali. Tem lahko rečeš morda celo “negativni komentarji”.

Ampak, ali so res negativni? Ali so to ljudje, ki so samo še dodali sol na tvojo rano? Res potrebuješ sol na rano od “na-pol-znancev” na socialnih omrežjih?

Moj predlog je, da tega ne počneš. Pa ne samo zaradi dodatne soli na rano, ampak zato, ker takšna objava ne koristi ne tebi, ne tistim, ki jo berejo. Ko te torej naslednjič zasrbijo prsti, ti predlagam naslednji recept:

1. Najprej prespi, naslednji dan si znaš že premisliti.

2. Vprašaj se, kako se počutiš, ko pišeš – če nisi ok, NEHAJ.

3. Pri sebi preveri, ali lahko suvereno nosiš odgovornost za svoje besede? Če ne, NEHAJ.

4. Vzemi dnevnik ali pa list papirja in napiši vse, kar ti leži na duši.

Enostavno? Ja, če ti je uspelo prespati. Takrat so tvoje možnosti kar velike. Če ti pa ni uspelo prespati, potem pa držim pesti, da gre vse skupaj čim manj boleče mimo.

Meni pomaga, da se vprašam, ali želim govoriti o rani, ki je zaceljena ali o rani, ki še ni zaceljena. In ko je zaceljena, sem z njo pomirjena, sem se iz nje naučila in se lahko učijo tudi moji sledilci. Če pa ni zaceljena, potem ni čas, da grem s to vsebino na socialna omrežja.

»Ko si na svoji poti in odvisen od svojih prihodkov, se ne smeš ustaviti« misli večina podjetnikov. Nismo si sami tega izmislili. Tako je nastavljen sistem. Ko imaš s.p., ti bolniška ne pripada. Seveda, lahko si doma in lahko počivaš, ampak v tem času običajno ne moreš ustvarjati prihodka, nadomestila pa tudi ne dobiš.

Realnost je trenutno takšna - ko zboliš, vseeno prvih 21 delovnih dni plačuješ prispevke. Če pa bolezen traja dlje, ti po 21tem delovnem dnevu prispevke plačuje država, pa še do nadomestila smo upravičeni. Enako velja za zaposlene, ampak zaposlenemu bolniško za prvih 21 delovnih dni bolniško krije delodalajec. Zato tega ne občuti tako boleče kot nekdo, ki je s.p.

Realnost je takšna, da tu in tam seveda zboliš. Zato je ključno, da za tiste čase imaš pripravljeno neko zlato rezervoali pa vpeljane tudi takšne vire prihodka, na katere ne vpliva tvoja odsotnost. Pa vendar, če zboliš, je dobro, da se ustaviš. Prej kot se ustaviš, hitreje okrevaš, ta formula se mi vsakič znova potrdi. Zase vem, da ko nisem ok, ko se ne počutim dobro, nikakor ne morem skrbeti za druge. In tako učim tudi moje stranke. Ne bo se svet podrl, ne bo biznis propadel, če se za nekaj dni ustaviš.

Danes je tako, da ko nisem ok, skenslam vse in počivam. Tudi če zares še nezbolim. S tem kakšno potencialno virozo zaustavim še preden bi se razvila. Tako sem najboljši zgled mojim ljubim podjetnicam in podjetnikom v spletnem članstvu BREZPOGOJNO ODLOČENI. Tudi zato obožujem voditi podjetnike in podjetnice v online svetu. Da se naučimo ustvariti takšen biznis, da lahko tudi kdaj obležimo. In da smo lahko ob otroku, ko zboli. Ob takšni svobodi je svet bistveno lepši. Lahko si samo misliš, kako toplo mi je pri srcu, ko koga ob pravem času uspem ustaviti in mu dati dovoljenje, da malo počiva.

Polagam ti na srce, da imaš tudi ti pravico do tega, da se ustaviš. Ne govori si, da ti počitek ne pripada. Vsem nam pripada in svet se ne bo podrl, če kak dan ostanemo pod deko.

Epizoda #10: Koliko prostih dni ti pripada?

Ko smo na samostojni poti, imamo lahko neomejeno dni dopusta, ne? Mi, ki imamo biznis postavljen tako, da je vseeno kje delamo, le da imamo dostop do interneta, pa smo sploh praktično vedno na dopustu.

Če pogledam svoj biznis – delam res lahko od koderkoli. Lahko potujem, menjam lokacije in moj biznis nemoteno laufa. Ampak to je obenem tudi največja past. Ker se zdi, da tako ali tako lahko delaš od koderkoli, si čisto zares pogosto ne vzameš dopusta, časa za popoln odklop.

Druga velika past tistih, ki smo na svoji srčni poti pa je, da se ne ustavimo, ker se nam sploh ne zdi da delamo. Če primerjam svoj biznis s tem, da sem prej delala v korporaciji – mi je danes, iskreno priznam, v veliko večji užitek moje delo. S tem, kar počnem, učim, ljudem prinašam lepše življenje in zato se težko zares ustavim.

Dejstvo je, da tudi če res uživamo v tem, kar počnemo, potrebujemo odklop, odmor, oddih, odmik. Če si govorimo, da to ni res, si mečemo pesek v oči. In ko to vemo, je pomembno, da se zavedamo dejstva, da nas nihče drug ne bo poslal na odklop kot mi sami.

Mogoče ti bo moj recept za to kaj pomagal – jaz sem se odločila, da imam dopust NAJMANJ takrat, ko imata otroka šolske počitnice. Pred počitnicami se običajno pripravim na svojo odsotnost – predvsem mailinge in objave za socialna omrežja, potem pa se lahko res prepustim prostim dnem in uživam.

To pomeni jesenske, božične, zimske, prvomajske in seveda poletne počitnice. Vem, sprašuješ se, če tudi poletne – ja, vsaj en mesec se odmaknem od vsega, en mesec pa potem delam na minimalnih obratih.

Polagam ti na srce, tudi če si na svoji poti je pomembno, da si vnaprej načrtuješ proste dni. Naj to ne bo samo poleti in ob praznikih. V resnici so šolske počitnice super orientacija za to – koliko počitnic vsi mi potrebujemo. Želim ti čim več zavestnih odklopov od vsega, kar počneš, četudi s srcem.

Navijam zate!

Sanja

EPIZODA #9 Multitasking ne prinaša nagrade

Na kaj pomisliš, ko ti rečem multitasking? Najpogosteje slišim – to pomeni, da več stvari delam naenkrat. In to uspešno. To povemo s takšnim ponosom, da tistim, ki tega ne počnejo, zbudimo vsaj malo zavisti.

Veš zakaj to vem? Ja, prav ugibaš. Točno zato, ker se je tudi meni včasih fajn zdelo nositi takšno medaljo. Danes vem, da sem bolj kot na multitasking medaljo ponosna na to, da sem ozdravljena multitaskinga. Ne vem, kako je s tem pri tebi, a vem, da je vredno na multitasking pogledati tudi drugače.

Pišeš objavo, obenem pa poslušaš webinar in otroku kimaš, da je naredil krasno ladjo iz Lego kock, medtem se kuha juha in odgovarjaš na sporočilo, ki ti ga je poslala stranka?  Se ti to zdi znano? Meni, zelo. To je bila moja realnost. In bila sem ponosna. No, danes nisem več.

Zame je namreč z leti postala zmaga to, da se zmorem posvetiti samo eni nalogi in se ji 124% predati. Kaj mi je to prineslo? Zgodilo se mi je točno to, kar si misliš – naenkrat sem v življenju imela še manj časa kot prej. Zato je moj multitasking zdaj popolnoma drugačen. Zame je danes multitasking to, da se več t.i. mojih nalog opravi brez da sem jaz tam.

Torej da nekdo za nas skuha takšno in še boljšo hrano, kot bi jo jaz, nekdo enkrat na teden uredi naše stanovanje nekdo pripravi novičke in vsebine v spletnem članstvu, nekdo ureja moje maile itd. Jaz pa ta čas na fotelju, s slušalkami na glavi in glasbo v ušesih? Ah ne. Jaz rada delam to, kar delam. Rada sem coachinja za podjetnike in podjetnice, ki svoj biznis gradijo na spletu.

Prav zanima me, kako se ti znajdeš istočasno na več frontah? Morda pa danes to poslušaš zato, da ponovno premisliš, če je multitasking nekaj, na kar si res z vsem srcem ponosna ali v resnici ne. Za multitaskig si sami obešamo medaljo, ne obeša nam je nihče drug. Zato je morda čas, da si obesiš medaljo – 149% prisotna.

Navijam zate.
Sanja

Si tudi ti med tistimi, ki si kdaj pa kdaj rečemo - joj, pa a kdo sploh bere moje objave? Nobenega odziva, nobenega lajka, nobenega srčka. Da o komentarjih pod objavami sploh ne govorim. Ta epizoda govori točno o tem in ti pomaga premagati ta občutek in doseči večji odziv sledilcev.

Najprej naj ti povem, da se odnosi in povezanost s sledilci težko zares merijo s številkami. Da so včasih statistični podatki irelevantni in da nam o tem, kako zelo spreminjamo življenja ljudi, kako spreminjamo ta svet - včasih ne povedo ničesar.

Če nekdo ni stisnil srček, ali pa komentiral, ne pomeni, da se ga naša objava ni dotaknila. Ne pomeni, da morda pri nas ni našel potrditve, ki jo že tako dolgo išče. Ne pomeni, da ni šla dobra volja od ene sledilke še do petih drugih ljudi in še naprej kot snežna kepa. Ne pomeni, da ni nihče prebral.

Vedno, res vedno, je nekje nekdo, ki bere tvoje objave, maile. Tudi če ne odgovori, tudi če ne lajka. Tudi če se ti ne sanja, da ga tvoj zapis navduši. Tudi če niti ne pomisliš, da si nekomu navdih.

Vedno nekdo bere. Vedno.

Zato takrat, ko si rečeš “saj tole moje pisanje nima smisla”, se raje spomni, da je vedno nekje nekdo. Ki točno v tistem trenutku potrebuje tvoje misli, tvoj zapis, tvoj pogled.

Kaj pa lahko vseeno narediš, da se bolj lahkotno povežeš s svojimi sledilci?

1. Naj ti bo mar za njihov odziv.

2. Jasno jim povej, kaj si želiš.

3. Ne vabi, da javno pišejo o težkih temah.
4. Povej jim dovolj o sebi.

Kaj torej narediš naslednjič, ko pomisliš, da tvoje objave in maili nimajo smisla? Spomni se, da je vedno nekje nekdo, ki potrebuje prav tvoj zapis. In naj to ne bo izgovor, da prenehaš pisati objave, prenehaš pošiljati maile.

Navijam zate.
Sanja

Epizoda #7 govori o tem, koga je pomembno in kdaj vključiti v svoj biznis, ko se gremo podjetništva, natančneje – online biznisa. Kako se odločiti, kaj predati komu in kdaj na biznis poti. Pri čemer se pogosto izkaže, da podjetnik na začetku nima denarja in se mu zdi, da takrat ne more investirati v pomoč v biznisu.
 
Ampak ta pristop po mojih izkušnjah ni ok. Ni fora v tem, da čakaš, da imaš denar, fora je v tem, da zaupaš in da v pomoč/podporo vlagaš še preden “imaš denar”.

Ker če podjetnik čisto za vse v svojem biznisu skrbi sam, potem se mu potencialno lahko zgodi:
- da do prodaje nikakor ne pride, ker ni časa za prodajo
- da se skuri, zapade v burn out, kakorlkoli drugače zboli
- da večino dela (spletna stran, neke aplikacije), ki ga opravi sam, ga je treba potem še enkrat.

Razmišljanje, da boš že, ko bo več denarja, nas ne pripelje daleč. Pomisli, v čem si ti res najboljši, najboljša in potem delaj to. Ostalo pa prepusti drugim. Pa ne gre samo za denar. Gre tudi za to miselnost, da moramo vse sami. Da če ne bomo sami, da potem nam sploh ne pripada to, da smo samostojni podjetniki.

Moja prva pomoč na biznis poti so bili mentorji, coachi. Potem pa tik preden sem skočila v online svet - še virtualna asistentka. Plačala sem jo z minusom, da bi končno lahko naredila plus. In sem ga. Danes imam virtualno asistentko, programerja, dizajnerko, fotografinjo, community managerko, lektorico, urejevalko video vsebin, analitičarko, skrbnico mojih financ in računovodkinjo.

Vse to ima svojo ceno, ampak je istočasno tudi neprecenljivo, ker brez ekipe danes ne bi bila tukaj, kjer sem. Zato ti polagam na srce - sploh če se greš online biznisa - začni z asistentko, ki lahko namesto tebe uredi platformo za zbiranje in pošiljanje mailov, osnovne pristajalne strani, uredi vsebine, uredi tvoje fotke, prve dokumente, ki bodo šli v svet.

Verjamem, da ti je ta epizoda prinesla kar nekaj vprašajev in prepričana sem tudi, da že veš odgovore nanje.

Navijam zate.
Sanja

V tej epizodi ti povem, da odpoved ni vedno rešitev in da samostojna pot ni rešitev za vsakogar. Da je odpoved lahko takšna in drugačna. Moja izkušnja odpovedi je krasna in morda ti bo spodbuda, da tudi ti daš odpoved na takšen način.

V svoji korporativni službi sem po drugi porodniški povedala, da se po enajstih letih ne želim več vrniti nazaj, ker so se moje prioritete in vrednote preveč spremenile, da bi lahko dosegala enako dobre ali boljše rezultate kot pred otrokoma.

Bila sem iskrena. In iskrenost je običajno nagrajena. Moje slovo je bilo lepo in podporno. Iz službe sem odšla z dvignjeno glavo.

Za seboj sem zaprla vrata in kadarkoli se vrnem na obisk, so mi široko odprta.

Moja želja je bila, da se lepo poslovim. In danes vem, da je to mogoče in da to prinaša lažji prehod na novo pot, pa naj bo to nova služba ali pa samostojna pot. V mojem primeru je bila to samostojna pot. In ker me je izkušnja marsičesa naučila, želim deliti s tabo 5 napak, ki se jim lahko izogneš, ko daješ odpoved.

#1 PRIČAKOVANJE FINANČNE VARNOSTI

Varnost bo dobila novo obliko. Varnost postane občutek notranje sreče in zadovoljstva ob tem, da delaš to, v čemer uživaš. Tedaj varnost občutiš veliko globje kot finančno varnost. In iz te varnosti je ustvarjanje prihodka veliko bolj lahkotno.

#2 ISKANJE PODPORE TAM, KJER JE NI

Kjer si podpore najbolj želiš, je morda ne moreš dobiti. Ker stopaš na pot, ki je ljudem v tvoji okolici nova, neznana in na videz negotova, te marsikdo ne bo podprl. Mogoče te celo nihče ne bo podprl. Pa ne zato, ker te ne bi hotel, ampak zato, ker ga bo skrbelo zate. Zato ne obsojaj, ampak svojo energijo usmerjaj v to, da podporo in notranjo moč za ta korak prebudiš v sebi.

#3 ISKANJE OBČUTKA, DA SEM DOVOLJ

Nešteto izobraževanj ti tega ne prinese. Dovolj imaš znanja in izkušenj. Celo življenje se učimo in tudi ti se boš še naprej. Pa vendar je na neki točki treba potegniti črto in reči, dovolj sem. Ker ti si dovolj, drugače te ne bi čakala tako velika odločitev.

#4 PRIMERJANJE S KONKURENCO

Vsakdo je edinstven in nihče nima konkurence. V svoji edinstvenosti nimaš konkurence. Nihče na tem svetu namreč nima takšne unikatne kombinacije znanj in izkušenj kot jih imaš ti.
Tvoja naloga je, da si prizadevaš biti vsak dan boljša verzija sebe kot dan poprej.

#5 SKRBI ZASE NE POSTAVLJAM NA PRVO MESTO

Skrb in ljubezen do sebe sta osnova za srčno življenje in nikakor ne moreta čakati. Čas, ki si ga vzameš zase, je izrednega pomena, saj v tem času pridobiš več ljubezni do sebe, boljšo povezanost s parnterjem, več polne prisotnosti z otrokom in več uspeha na poslovni poti.

Za nekoga je odpoved rešitev, za nekoga ne. Vsakdo sam ve, kaj zanj pomeni odpoved. Odgovori sotorej v tebi, prisluhni si. Pri tem pa ne pozabi, da če se odločiš za samostojno pot, finančna varnost ne bo enaka kot prej, da podpora sčasoma pride tudi od tam, od koder si jo najbolj želiš, da neprestano delaš na občutku, da si dovolj, da se ne primerjaš s konkurenco in predano skrbiš zase. Brez tega se odpoved lahko obrne v nočno moro namesto v najlepše sanje.

V tej epizodi povem mojo zgodbo o Online biznisu, ki je lahko tudi tvoja zgodba. Začela se je po moji drugi porodniški, ko je moj sin Franko neprestano zboleval in se nikakor nisem mogla vrniti nazaj v službo. Na neki točki sem se vprašala - kaj mi življenje sporoča? Kaj mi otrok sporoča? Česa sama ne vidim? Edina pot, ki sem jo takrat videla je bila ta, da se po drugi porodniški vrnem nazaj v dobro plačano varno službo.

Takrat nisem niti pomislila na to, da bi bil zame prostor v prostosti, na svojem. Ravno nasprotno - govorila sem si, da jaz ne morem na svoje, da nisem jaz za to. Bolj kot sem razmišljala, bolj kot sem se vračala k sebi, bolj mi je postajalo jasno, da moje mesto ni več v korporaciji.

Da so se moje vrednote in moje prioritete v življenju preveč spremenile, da bi se lahko vrnila takšna, kot sem od tam pred otrokoma odšla. Misel na to, da dam odpoved in se podam v neznano, je bila vse pogosteje na dnevnem redu.

Slišala se je, kot da ni moja, kot da ni namenjena meni. Pa vendar se je zdela edina prava. Govorila sem si: »Pa dobro, saj ni tako slabo. Kaj se pritožujem? Kaj sploh hočem? Denar ne raste na drevesu.« In še ena takšna misel: »Zakaj si hodila 18 let v šolo, če zdaj ne bi več delala tega, za kar si se učila? Zakaj bi zapustila službo v mednarodni korporaciji, kjer si super plačana, imaš službeni avto pa še kako drugo boniteto?«

Zato. Zato, ker sem imela dovolj cijazenja po obvoznici in lovljenja vrtčevskih ur za pobiranje otrok. Zato, ker sem imela dovolj gledanja smrkavega otroka, ki je moral v vrtec, ker šmrkelj v tistih časih ni bil kriminalno dejanje, ampak znak, da je otrok živ in skoraj zdrav. Zato, ker sem čutila, da korporaciji nimam več veliko dati ali pa vsaj ne toliko, kot pred otrokoma. Zato, ker sem vedela, da so se moje vrednote čez noč 2x obrnile na glavo.

In sem šla v neznano. Ko sem dala odpoved, se mi ni sanjalo, kaj bom počela.Takrat sem pač imela idejo, da bom gospodinja. Da bom skrbela za oba otroka in ne vem kaj še točno delajo gospodinje iz tiste moje ideje. Verjetno vse to, kar delam danes, samo da pač nimajo svojega biznisa. Gospodinja sem bila točno 6 tednov.

Potem sem prodala svoj prvi mentorski program, potem drugi in potem tretji. In potem četrti. Ideja o tem, da bom gospodinja, je splavala po vodi. Rodil se je moj s.p. In dve leti po tem, ko sem se šla coaching programe po lokalih ob kavicah, se je rodil tudi moj online biznis. Naučila sem se ogromno. In o online biznisu sem naučila že veliko ljudi. Toliko, da danes ponosno gledam, koliko online biznisov, torej spletnih tečajev, programov, članstev je nastalo ob meni. Uhhh, to je tisto, kar mi je največja spodbuda, moja sreča, moj drajv.

In ta drajv me vodi, da podprem vsakega, ki ima idejo ali pa že online ponudbo in želi z njo ustvariti profitabilen online biznis, s tem pa končno več uživanja in prostega časa v življenju.

Zakaj sem rekla v treh korakih? Ker so res tri vprašanja, ki si jih zastavi.

#1 KAJ IMAM V SEBI?
V sebi imaš ogromno znanja.

#2 KOGA TO ZANIMA?
Komu lahko svoje znanje prodaš?

#3 KJE JE VEČ SVOBODE?

Najdi svoj prostor pod soncem.

Če imaš tudi ti idejo, ponudbo, sporočilo, ki ga v online svetu srčno želiš predajati ljudem, si izberi to pot. Pri tem ne izgubljaj časa, ampak sledi jasnim, preverjenim korakom.

5 stvari, ki jih ne potrebuješ, ko začenjaš online biznis

V tej epizodi govorim o zmotah, ki marsikoga ustavljajo, da se ne premakne in ne začne ustvarjati in prodajati svojo spletno ponudbo. Pred tem pojasnim, kaj mislim, ko rečem online biznis.

S tem mislim na tvoje storitve, ki jih izvajaš preko spleta. Lahko so to spletni tečaji, članstva, lahko individualni programi. V vsakem primeru gre za neko poučevanje, mentoriranje, coaching.

Najpogostejše vprašanje, ko nekdo začne razmišljati o online biznisu je: kaj vse moram imeti preden začnem?

Tudi vse, kar večini pade na misel, je logično npr.:
1. Spletna stran
2. Baza potencialnih strank

3. Tehnično predznanje

4. Denar za oglaševanje

5. Do zadnje podrobnosti definirano vsebino

Moje izkušnje kažejo, da čisto nič od tega ne potrebuješ, da lahko ustvariš prvi prihodek iz spletnega tečaja ali članstva brez tega.


#1 Spletna stran - ko začenjaš, ne veš točno, kam te bo odneslo, ne poznaš svojih vsebin, nimaš razdelanega brandinga, verjetno nimaš branding fotk in vse to lahko pride na vrsto pozneje, naj se ti nikamor ne mudi.

#2 Baza potencialnih strank - super, če imaš sledilce ali mailing listo, ampak če jih nimaš, to še ne pomeni, da se tvoja prva spletna ponudba ne bo prodala.

#3 Tehnično predznanje - vem, vsak pomisli - pa to je toliko enih orodij, nekih platform, povezovanja, kako bom jaz to? Boš, ker če to ni tvoje področje, ki ga obožuješ, potem bo za to poskrbel kdo drug, ti pa v tem času raje ustvarjaš prihodek.

#4 Denar za oglaševanje - če hočem prodati svojo ponudbo, jo moram oglaševati. Ja, super, če jo, ampak v resnici, ko začenjaš, lahko prodaš tudi brez investicije v oglaševanje.

#5 Do zadnje podrobnosti definirana vsebina - torej pogosto imajo podjetniki občutek, da morajo imeti do potankosti definirano ponudbo, opredeljeno vsebino svojih spletnih tečajev ali programov, celo vse vnaprej posneto in pripravljeno, preden greš v prodajo.

To, kar je treba narediti preden začneš prodajati svojo spletno ponudbo, te stane samo tvojega časa in jasno začrtanih korakov. Nič drugega ne potebuješ, da jasno definiraš:
- komu je ponudba namenjena
- kaj bodo s to ponudbo pridobili
- kakšna je vrednost ponudbe

Tudi jaz sem svoj online biznis postavila brez vsakršne investicije in brez vnaprej definirane vsebine spletnih programov. Doslej sem ustvarila že 9 spletnih tečajev in spletno članstvo. Kar se pa še veliko raje pohvalim je, da je pod mojo perutjo nastalo že 139 spletnih tečajev in 28 spletnih članstev mojih strank. In brez izjeme so v začetni fazi vsi preživeli tudi brez spletne strani, velike baze strank, tehničnih znanj, investicij v oglaševanje in vnaprej definiranih vsebin tečajev.

Platforme, oglaševanje, gradnja baze strank - za vse to je potem, ko si ustvariš začetni prihodek, dovolj časa. Vabim te, da če imaš idejo, ali pa že tudi spletno ponudbo - ne čakaj, naredi nekaj drugače kot doslej. Vsak tvoj premik bo nagrajen. Online biznis je lahko na izi.