Zadružno iz Slovenije

Gre za čisti paradoks. Živimo v demokratični družbi, a uvedemo obvezni režim natura 2000. Neke intersne skupine so se odločile, da bodo naredile "naravni rezervat" na račun kmeta, ki je ohranjal to okolje, skrbel za biodiverziteto, investiral in kmetoval ter s tem preživljal družino. In zdaj so mu rekli: "Od letos naprej ne boš več kmetoval, glej znajdi se kakor hočeš, če boš priden in boš kosil po 1. avgustu, boš dobil neke drobiže." Tako ne gre...

Konec marca je zadruga Kooperativa Kristal iz Ormoža prejela nagrado natečaja Agrobiznis za najboljši primer povezovanja in sodelovanja med kmeti. Temelj povezovanja je ponovna obuditev pridelave sladkorne pese, ki je veljala za kraljico poljščin. Več o ciljih, pa tudi trenutnem utripu, smo se pogovarjali s predsednikom te zadruge g. Miroslavom Kosijem.

"Če ni ustrezne kadrovske strukture na ministrstvih, je težko iskati sogovornika. V Avstriji so v središče postavili kmeta in si zastavili narediti pregleden in užiten stateški načrt kmetijstva. Pri nas smo v središče dali omejitve, pogojenosti in naredili eno precej zapleteno matrico..." pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.

Kmetijska zadruga Ig si prizadeva, da bi odgovorni v državi spoznali, da je pot, ki jo nameravajo ubrati z razglasitvijo obveznega režima Natura 2000 na Ljubljanskem barju in spremembo več kot 200 ha njiv v steljnike napačna.

Borut Florjančič, predsednik ZZS pojasnjuje, zakaj kmetje nasprotujejo, da se je za eno oziroma dve leti zamaknilo izvajanje pravilnika o sledljivosti porekla. Izzivi, ki jih pred kmetije, njihove zadruge in ostale deležnike v verigah vrednosti oskrbe s hrano postavljajo podnebne in geopolitične spremembe, evropski in nacionalni zakonodajni okviri ter pričakovanja družbe, pa bodo tudi osrednje teme letošnjega Zadružnega kongresa.

V Kmetijski zadrugi Trebnje Krka načrtujejo naložbe v skupni vrednosti 1,8  milijona evrov. Letos bodo vlagali predvsem v gradnjo sončnih elektrarn.  Te nameravajo namestiti na vse svoje prodajne centre, lotili pa se bodo  še gradnje dodatnih skladišč in sušilnice žita. Konec tedna pripravljajo tradicionalni, 27. Gregorjev sejem kmetijske  opreme, vrtičkarstva, vinogradništva in sadjarstva, na katerem  pričakujejo skupaj 15.000 obiskovalcev.

Ker poseg v ustavno zagotovljene pravice ni sorazmeren in skladen z  ustavo, mestoma je tudi retroaktiven, zakonodajni referendum pa na temo  davkov ni dopusten, so podpisniki javno pozvali poslance Državnega zbora  RS, naj z zagotovitvijo 30 podpisov sprožijo ustavno presojo novele  Zakona o dohodnini ZDoh-2AA in pozovejo Ustavno sodišče k zadržanju  izvajanja zakona do preverbe ustavnosti sprememb, kot jih predvideva ta  novela.

Mitja Vodnjov, direktor KGZ Škofja Loka in KZ Domžale je predstavil utrip in dogajanje v obeh zadrugah predvsem pa poslovno povezovanje 11-tih zadrug, ki vsem prinaša koristi in večjo varnost. »Smo proti priključevanju, smo za sodelovanje!«

ZZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo ponovno strokovno prouči zlasti zahteve glede varovalnih pasov ob osuševalnih jarkih, prepovedi  preoravanja varovalnih pasov, obvezne pokritosti kmetijskih zemljišč med 15. 11. in 15. 2., na katere so strokovni odbori ZZS SO ZZS na MKGP podali uradne pripombe, prouči rešitve v drugih državah članicah ter čimprej pristopi k spremembam zakonodaje in Strateškega načrta SKP.

Kmečka zadruga Sevnica deluje na širšem področju Posavja. Velik zadružni kapital, preko 130 zaposlenih delavcev, 168 članov zadruge in osemsto kmetov, s katerimi zadruga sodeluje – vse to so osnove in moč za delo, poslovanje in nadaljnji razvoj zadruge, pravi direktor Janko Skube.

Predsednik ZZS Borut Florjančič je pojasnil, o čem tečejo pogovori na regijskih zadružnih posvetih. "Vsak ima možnost povedati svoje mnenje, tudi vprašati, prav je, da se o tem pogovarjamo in to tudi spodbudi prihodnje korake..."

Pred nami je Martinovo in praznik bodo, kot se spodobi, zaznamovali tudi v Kleti Brda v Goriških brdih, največji zaružni kleti v Sloveniji. Naš gost je bil direktor Silvan Peršolja.

Tina Podobnik, direktorica Kmetijske zadruge Idrija je predstavila tamkajšnji zadružni utrip v času, ko se stroški pridelave iz dneva v dan večajo. Odkupujejo predvsem mleko in govejo živino, v klavnici in predelavi pa poskušajo mesu dodati vrednost. To jim uspeva, saj potrošniki spoštujejo in cenijo kvaliteto in pristen okus njihovih mesnin.

Borut Florjančič, predsednik ZZS pravi: "Ocenjujem, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni ustrezno prepoznalo strateške vloge zadrug,  organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev za krepitev  pogajalskega položaja slovenskih družinskih kmetij v verigi oskrbe s  hrano ter s tem trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja."  ZZS opozarja,  da bodo kmetijske zadruge, ki so edini poslovni model, ki je v 100 %  lasti kmetov samih, brez ustrezne podpore v modernizacijo in povečanje  kapacitet za zbirne centre, skladiščenje, pripravo pridelkov za trg,  predelavo in trženje, svojo vlogo na slovenskem podeželju dolgoročno težko uresničevale.

Tomaž Jurše, predsednik KZ Ruše je ob 30-letnici te majhne zadruge predstavil njen utrip in tudi želje za prihodnost.

"Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne posledice, bo znanstvena," proti zlorabi te razprave svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Sreda 24. avgust bo "Zadružni dan" na letošnjem jubilejnem 60. sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Sicer pa bo sejemsko dogajanje letos zaznamovano z rastavo  o 150 letni zgodovini zadružništva v Sloveniji, po kateri bo vsak sejemski dan ob 10:00 in 15:00 uri vodeno vodstvo. Več o zadružnem sejemskem utripu pa v podcastu.

Kmetijska zadruga Rače, ki združuje 157 članov in 57 zaposlenih,  je prodorna ponudnica kakovostnega lokalnega slovenskega mesa in mesnih izdelkov, ki jih trži po lastnih poteh. Pri svojem delu stavijo na tradicijo in znanje mesarskih mojstrov ter podpirajo kmete v lokalnem okolju s stalnim odkupom. Tudi letos so na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v okviru sejma AGRA prejeli številna odličja.

Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi s ponosom pove, da so na mednarodnem ocenjevanju sokov v okviru sejma AGRA tudi letos prejeli odličja in sicer zlato medaljo za 100% jabolčni sok ekološki in 100 % jabolčni sok motni ter srebrno medaljo za 100 % bistri jabolčni sok. Več o utripu zadruge pa v podcastu.

"Kot se ne pričakuje od delavca, učitelja, profesorja ... politika, da svoje delo podari, zakaj bi pa od kmeta pričakovali, da bo delal zastonj," ob zadnjih dogodkih glede odkupa letošnje letine krušnih žit pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Mlekarska zadruga Ptuj je pred 30-timi leti povezala več kot 2400 kmetij, ki so si žežele čimboljših pogojev za odkup in plačilo mleka. Danes zadrugo oblikuje približno 600 zadružnikov, ki se jim iz tedna v teden pridružujejo novi. Direktor Janko Petrovič pravi, da poskušajo biti čimboljši servis svojim članom, oblikuje pa se tudi OP. Več v podcastu.

30. letnico letos obeležuje tudi Perutninarska zadruga Ptuj, ki je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje pitovnih piščancev. Utrip zadruge, zanimiv način oblikovanja "sklada rizika" in načrte za naprej nam je predstavila direktorica ga. Liljana Štalcer Zupanič.

Zadružna zveza Slovenije je včeraj, mesec dni pred 50. obletnico ponovne ustanovitve, z odprtjem pregledne razstave, ki nas popelje skozi 150-letno zgodovino zadružništva na Slovenskem, začela praznovanja ob teh dveh visokih zadružnih jubilejih. O tem v pogovoru z Alenko Marjetič Žnider, vodjo oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo in prof. dr. Žarkom Lazarevićem z Inštituta za novejšo zgodovino

Predsednik Kmetijske zadruge Lovrenc na Pohorju, g. Klemen Paulič, je predstavil utrip te majhne zadruge, ki je tesno povezana s tamkašnjimi kraji in ljudmi in letos s ponosom praznuje 30-letnico uspešnega delovanja.

Zadružniki od osebe, ki bo postala prihodnji kmetijski minister pričakujejo, da bo strokovnjak, da bo dobro poznala kmetijstvo in bo imela prepoznavanje zadrug kot osnovnega mehanizma povezovanja kmetov. Sicer pa v pogovoru tudi o bližajočem se Kongresu Zadružne zveze Slovenije  z bogatim spremljevalnim dogajanjem.

Glede na hitro zaostrovanje razmer na kmetijskih trgih, zlasti zaradi rasti cen vhodnih surovin, lahko ob neustreznem usklajevanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov, že v bližnji prihodnosti pričakujemo množično opuščanje živinorejske dejavnosti in posledično nezadostno samooskrbo države tudi na področju mleka in govejega mesa, ki je bila do sedaj zagotovljena. S tem se lahko v prihodnje bistveno poslabša dolgoročna prehranska varnost države.

V kmetijska zadrugoTolmin se povezuje približno 200 zadružnikov oziroma kmetij iz Soške doline pa tudi nekaterih sosednjih območij. Delujejo na področju odkupa mleka, živine ter tudi ostalih pridelkov in izdelkov kmetij, še posebej pa so ponosni na predelovalne obrate, klavnico, salamerijo in mlekarno Planika. Vse pridelke in izdelke ponujajo tudi v številnih svojih mesnicah in trgovinah, pravi direktor Niko Maver, ki je vesel dobrega odziva potrošnikov.

S predsednikom ZZS Borutom Florjančičem o zaključkih sestanka Strokovnega odbora za govedorejo in mleko pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije, ki je obravnaval prirejo mleka in o aktualnih razmerah na trgu lesa. Pa tudi o pripravah ZZS ob 150 letnici zadružništva na Slovenskem in 50 letnici ponovne ustanovitve ZZS.

Splošna kmetijska zadruga Ljutomer Križevci z.o.o. letos obeležuje 10-letnico uspešnega povezovanja, direktor Slavko Petovar pa pravi, da poskušajo pragmatično odgovarjati na izzive časa in so hkrati ponosni, da so dediči prvih zadružnih korenin.

Borut Florjančič, predsednik ZZS ne pričakuje, da bo nadzor zadnjih akcijskih prodaj premium slovenskega govejega mesa pod znamko IK prinesel kakšne posebej kritične ugotovitve o nepravilnostih. Pravi, da je najbolj kritično to, da so bili govedorejci spet izigrani za boj za prevlado med trgovskimi verigami.

V letu 2022 praznujemo 150 let zadružništva na Slovenskem in 50 let ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. V pogovoru s predsednikom ZZS pa tudi o napovedanih podražitvah hrane in pomenu zadružnega povezovanja v teh zahtevnih časih.

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj je v lanskem letu praznovala 60 letnico svojega delovanja. Od njene ustanovitve leta 1961 je iz skromne skupnosti okoliških kmetov zrasla v sodobno gospodarsko družbo. Sedež ima v Kranju, pokriva področja občin Kranj, Preddvor in Jezersko, delno pa tudi občin Šenčur, Tržič in Kidričevo. Ima več kot 450 članov in zaposluje 90 ljudi v 10 poslovnih enotah po vsej Sloveniji.

Predsednik ZZS Borut Florjančič je po zaključku javne razprave predstavil stališča ZZS glede SKP po letu 2023, pa tudi pogled na zaključene regijske zadružne posvete. 

Podpora naložbam v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov bi morala temeljiti na surovinah slovenskega porekla. Tako bi vplivale na konkurenčnost ter prerazporeditev vrednosti v slovenski verigi od vil do vilic. Zadružna zveza Slovenije predlaga, da se ob upoštevanem ključnem pogoju lokalne surovine sredstva za to področje ohrani vsaj v prvotno predlaganem znesku, pri kolektivnih naložbah zadrug pa zagotoviti dodaten delež sofinanciranja vsaj v višini 20 odstotkov.

Zadružniki podpirajo ukinitev plačilnih pravic, so pa proti prenosu sredstev iz I. v II. steber in med drugim zahtevajo, da je pogoj za podporo investicijam v ŽPI vsaj 50 % vezava predelovalne dejavnosti na domačo surovino, ter smo previdni pri ciljih glede obsega EKO pridelave...

Nujen je strateški pogled, kako naprej na področju pridelave sadja, pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Govorili pa smo tudi o nujnosti doseganja stalnosti na trgu, o intervetnem zakonu, o zavarovanjih pridelave in paradoksu glede odkupnih cen v živinoreji.

KZ Metlika že več kot 112 let piše zadružno zgodbo na področju Bele krajine. O današnjem utripu, pogledu na leto koronakrize in izzivih, ki jih je to leto rodilo, pa v pogovoru z direktorico Tatjano Malešič.

Predsednik ZZS Borut Florjančič opozarja: »V zadrugi veljajo povsem druga razmerja kot v odnosu dobavitelj – kupec. Zadrugo ustanovijo kmetje, ki pa so več kot zgolj njeni lastniki. So tudi upravljalci in nadzorniki hkrati. Ter tudi dobavitelji in kupci. Njihovo razmerje temelji na zaupanju in spoštovanju, ki izvirata iz skupnega namena, ki je hkrati tudi razlog ustanovitve zadruge: člani, torej kmetje, so v zadrugo povezani z namenom skupnega, močnejšega nastopa na trgu. Vodijo jih isti interesi, vodijo jih isti cilji. Povezovanje je torej horizontalno.«

KZ Ptuj deluje že 121 leto. Direktor g. Branko Valenko je predstavil aktualni zadružni utrip.

Zadružna zveza Slovenije je danes na kratkem spletnem dogodku za novinarje opozorila na nerazumevanje, ki se pojavlja v postopku sprejemanja novele Zakona o kmetijstvu, s katero se med drugim implementira v slovenski pravni red Direktiva EU 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Direktivo v ZZS močno podpiramo, saj je njen namen ravno zaščita kmeta in spodbujanje krepitve moči kmeta oz. dobavitelja v odnosu do kupca z znatno tržno močjo oz. trgovca. Vendar opozarjamo, da se pri njeni predlagani implementaciji kaže napačno pojmovanje odnosa med zadrugo in njenim članom. Posledično se sodelovanje kmeta v zadrugi v 61. f členu novele ZKme-1 enači s sodelovanjem kmeta s trgovcem, kar pa je povsem zgrešeno.

»Trudimo se, da za trg združujemo pridelavo naših kooperantov, pridelujemo pa tudi sami,« pravi  Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper, ki povezuje preko 140 zadružnikov. Skupno pridelujejo več kot 34 vrst sadja in zelenjave, največ pa je paradižnika, bučk, melon, cvetače, ohrovta, lubenic, kakija in različnih vrst radičev.

Beseda je tekla o minulih regijskih zadružnih posvetih, pogledu na poslovanje zadrug, predvsem pa pogodbenem urejanju odnosov v verigi pridelave zelenjave in krompirja.

Konec meseca februarja Zadružna zveza Slovenije tradicionalno organizira vsakoletne Regijske zadružne posvete, ki bodo zaradi epidemije potekali preko spletne platforme in so namenjeni našim članicam.

Regije smo združili na dva posveta in sicer 19. februarja 2021, ob 9.00 uri za Ljubljansko, Kamniško-Zasavsko, Gorenjsko, Južno-Primorsko, Severno Primorsko in Notranjsko regijo ter 26. februarja 2021, ob 9.00 uri za Celjsko, Koroško-Savinjsko-Šaleško, Ptujsko-Ormoško, Prekmursko-Prleško, Štajersko, Dolenjsko-belokranjsko in Posavske regijo.

Pričakovanja so velika, za vse člene verige, je povedal g. Danilo Rihtarič. Pridelovalcem bo shema zagotavljala pokritje lastne cene pridelave, pšenica se bo porabila za domači trg, pomemben vidik pa se bo kazal tudi v smeri povečanja samooskrbe s krušnimi žiti. Potrošnikom bodo zagotovljeni proizvodi sledljivega slovenskega porekla, sledljive nadstandardne kakovosti ter nadstandardnega nadzora.

Marija Mehle iz KGZ Sloga je spregovorila o terminskih planih pridelave in ponudbe zelenjave za letošnje leto. Potrošnike poziva: "Kupujmo slovensko, dajmo našemu človeku zaslužiti, da bo imel voljo delati naprej, saj je od tega lahko v prihdnosti odvisno ali bo Slovenija sita, ali ne bo!

Zadružna zveza Slovenije zaradi razmer na področju odkupa kmetijskih pridelkov kmetijskemu ministrstvu predlaga takojšnje ukrepanje in sicer: podaljšanje finančne pomoči za sektor govejega mesa, ponovno finančno pomoč v sektorju prašičjega mesa, pomoč zaradi izpada prihodka v sektorjih sadja (jabolka), vinogradništva, krompirja, zelenjave, v vinarstvu pa čimprejšnje izvajanje krizne destilacije...